<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95821"><dc:title>Iz rejništva v vzgojni zavod</dc:title><dc:creator>Kujavec,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zrim Martinjak,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>premeščanje otrok oziroma mladostnikov iz rejniške družine v vzgojni zavod</dc:subject><dc:description>rejniških družin v vzgojne zavode. Z rejništvom naj bi bila urejena skrb za otroke oziroma mladostnike, ki zaradi najrazličnejših težav ne morejo živeti v matični družini. V posameznih primerih rejniške družine niso zmožne uresničiti svoje vzgojne funkcije, ki bi otroku oziroma mladostniku omogočala celostni razvoj. V teh primerih vzgojno funkcijo in skrb za otroka oziroma mladostnika prevzamejo vzgojni zavodi, kar pomeni premestitev otroka oziroma mladostnika iz rejništva v institucijo.
Osrednji cilj magistrskega dela je raziskati, kako se s problematiko premeščanja otrok oziroma mladostnikov iz rejniških družin v vzgojne zavode spoprijemajo strokovnjaki z omenjenega področja. V teoretičnem delu je opredeljena primarna družbena skupina vsakega posameznika – družina, in njene glavne naloge. Zaradi lažjega razumevanja prehoda iz matične družine v rejniško družino in prehoda iz rejniške družine v vzgojni zavod sta v nadaljevanju obravnavana pojma funkcionalne in disfunkcionalne družine. Sledijo opredelitve rejništva in rejniške dejavnosti ter pogojev za izvajanje rejniške dejavnosti, pri čemer izhajam iz zakonske podlage omenjenega področja.
Za tem so opredeljene vloge in naloge rejnika in namestitev otroka oziroma mladostnika v rejniško družino. V nadaljevanju so prikazane vloge in naloge centrov za socialno delo na področju nameščanja otrok oziroma mladostnikov v rejniško družino oziroma vzgojne zavode. V sklepnem teoretičnem delu pa so predstavljeni vzgojni zavodi in navedeni poglavitni razlogi, zakaj nekoga namestijo vanje. 
V empiričnem delu je uporabljena deskriptivna in kavzalna-neeksperimentalna raziskovalna metoda ter kvalitativni raziskovalni pristop. S pomočjo delno strukturiranih intervjujev sem z vidika treh strokovnih delavk, zaposlenih na centrih za socialno delo, in treh vzgojiteljic, zaposlenih v vzgojnih zavodih, analizirala, kako poteka prehod otrok oziroma mladostnikov iz rejniških družin v vzgojne zavode.
Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so dejavniki premeščanja otrok oziroma mladostnikov iz rejniške družine v vzgojne zavode pri posameznem primeru različni. Glede na izjave strokovnjakinj, ki so sodelovale v raziskavi, jih lahko razdelimo na dejavnike, ki izhajajo iz otroka oziroma mladostnika, na dejavnike, izhajajoče iz rejniške družine, ter na dejavnike vzajemne povezanosti.
Iz raziskave je razvidno, da se problematika pojavlja predvsem zaradi delne pomanjkljivosti zakonskih predpisov na področju nameščanja v rejniško družino, slabo izobraženih rejnikov s področja čustvenih in vedenjskih težav otrok oziroma mladostnikov ter neustreznega števila strokovnjakov, zaposlenih na centrih za socialno delo. Ključni pogoj za soočanje z omenjeno problematiko je sodelovanje vseh strokovnjakov. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da na vrsto namestitve otroka oziroma mladostnika vpliva njegova starost v času, ko strokovni delavci odločajo o namestitvi.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-22 02:52:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95821</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
