<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95818"><dc:title>Vpliv spreminjanja ženske vloge v družbi na razvoj predšolske vzgoje na Slovenskem</dc:title><dc:creator>Mohorič,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devjak,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razvoj predšolske vzgoje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo predstavlja precej neraziskano temo na področju razvoja predšolske vzgoje. Skozi historično paradigmo sem prikazala, kako se je skozi zgodovino spreminjala vloga ženske v družbi in kako so spremembe vplivale na pogled otroka ter razvoj predšolske vzgoje na Slovenskem.
Najprej je bil ženskin položaj enak moškemu, v nekaterih primerih celo močnejši. Novi družbeni temelji, na katere se je opiral fevdalni red, so žensko potisnili v podrejenost moškemu. V srednjem veku je nenaklonjenost do žensk izkazovala tudi krščanska cerkev. Razvoj industrializacije in kapitalizma sta povzročila zaposlovanje žensk zunaj doma. Te spremembe so vplivale na potrebo po ustanavljanju ustanov za varovanje otrok zaposlenih mater in pripravo otrok za delo. Na Slovenskem se prvi zametki organiziranega predšolskega varstva pojavijo leta 1041, ko je bogat meščan in trgovec Pavel Berlach ustanovil sirotišnico. V 19. stoletju je večina Slovenk otroka rodila, negovala in vzgajala doma. Družine so bile patriarhalno oblikovane, v njih so vladali strogi hierarhični odnosi. V tem obdobju je slovenska žena začela razmišljati o svojem podrejenem položaju in se je v okviru feminističnih gibanj začela boriti proti družbenemu sistemu in redu. Po 2. svetovni vojni se je vloga ženske v družbi izrazito spremenila na socialnem, političnem, gospodarskem in družbenem področju. V vrtce je bil vpeljan Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, ki je prinesel enoten sistem vrtcev za vse otroke v lokalni skupnosti. 
Leta 1999 je bil sprejet Kurikulum za vrtce, po katerem slovenski vrtci delujejo še danes. Poklic vzgojiteljice predšolskih otrok je feminiziran, saj ga v veliki večini opravljajo ženske. Sodobne matere so postavljene pred zahtevo biti dobre mame, ki otroka vzgajajo in izobražujejo, ter pred osebno izpolnitvijo kariere. V strahu pred neuspešnostjo se zatekajo k navodilom različnih strokovnjakov, napotkom iz revij za starše in vzgojnim priročnikom. Ker družbena pričakovanja še vedno kot prioritetni del ženske identitete predpostavljajo materinstvo, so ženske brez otrok stigmatizirane.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-22 02:52:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95818</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
