<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95784"><dc:title>ANALIZA AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V POVEZAVI S STAREJŠIMI OSEBAMI</dc:title><dc:creator>DOLINAR,	ŠPELA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodovnik,	Zvone	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>institucionalni okviri trga dela</dc:subject><dc:subject>strukturni problemi</dc:subject><dc:subject>starejši</dc:subject><dc:subject>zaposlovanje</dc:subject><dc:subject>reforma trga dela</dc:subject><dc:subject>aktivna politika zaposlovanja</dc:subject><dc:description>Cilj diplomskega dela je ugotoviti, koliko institucionalni okviri države na trgu dela vplivajo na zaposlitveno strukturo prebivalstva in s katerimi konkretnimi dejavnostmi APZ Slovenija povečuje zaposljivost in zaposlovanje starejših oseb na trgu dela. Nadaljnji razvoj razvitih držav, kamor sodi tudi Slovenija, je zelo odvisen od prispevka starejših na trgu dela. Trg dela je ena glavnih institucionalnih značilnosti gospodarstva, ki je danes podvrženo izrazitim demografskim in gospodarskim spremembam, zaradi česar slabi ekonomska dejavnost držav. Neustrezna prilagojenost tem vplivom v pravni ureditvi trga dela vodi v številne probleme, ki se kažejo v zaposlenosti prebivalstva ali strukturnih problemih na trgu dela. Najbolj so jim izpostavljeni starejši, ki imajo zaradi več strukturnih značilnosti, kamor sodita starost in nizka stopnja izobrazbe, slabše možnosti integracije na trg delovne sile, zato jih pogosto najdemo med brezposelnimi osebami. Ta pa jih pogosto vodi v prestop v stanje neaktivnosti, saj zaradi pomanjkanja ustreznih znanj, veščin in pristojnosti težje konkurirajo preostalim skupinam oseb na trgu dela. Aktivna politika zaposlovanja, ki je z reformo trga dela v Sloveniji postala ključni mehanizem države v politiki zaposlovanja, s svojimi ukrepi predstavlja neposredno intervencijo pri preprečevanju prehajanja v brezposelnost starejših oseb, kot tudi ohranjanja zaposlitve in možnosti napredovanja v njihovem zaposlitvenem ciklu. Vseživljenjsko učenje je bistvenega pomena za starejše, za izvajanje katerega bo potrebno v prihodnje namenjati več sredstev in prednosti starejših pri vključevanju v ukrepe, ki to omogočajo iz naslova ohranitve zaposlitve starejših tudi dolgoročno.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 08:27:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95784</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
