<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95740"><dc:title>Uporaba lidarskih podatkov za oceno poškodovanosti dreves - primer vrednotenja žledoloma</dc:title><dc:creator>Benčina,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>LIDAR</dc:subject><dc:subject>žled</dc:subject><dc:subject>drevesna krošnja</dc:subject><dc:subject>Abies alba Mill.</dc:subject><dc:subject>Fagus sylvatica L.</dc:subject><dc:description>Na območju GGE Snežnik smo ocenjevali poškodovanost krošenj po žledolomu iz leta 2014. Območje je bilo posneto z laserskim skeniranjem površja novembra 2013 in aprila 2014. Lidarske podatke smo obdelali v programu ArcMap in CloudCompare. V raziskavo smo vključili 111 dreves, od tega 65 navadnih jelk (Abies alba Mill.) in 46 navadnih bukev (Fagus sylvatica L.). S programom CloudCompare smo izračunali razdalje med točkami, ki so si bile najbližje med oblakoma točk iz leta 2013 in 2014. Tako smo dobili razdalje poškodovanosti, s katerimi smo prišli do naslednjih ugotovitev: bukve so bile statistično značilno bolj poškodovane od jelk (p &lt; 0,05). Preverili in statistično potrdili smo povezavo med višino drevesa in poškodbami krošnje (p &lt; 0,05) ter dolžino krošnje in poškodbami krošnje (p &lt; 0,05). Vpliva sestojnega sklepa na poškodovanost krošenj po žledu nismo uspeli statistično značilno potrditi (p &gt; 0,05).</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:58:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95740</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
