Vpliv zgradbe gozdov na doprinos medu v SlovenijiMihelič, Jan (Avtor) Kobal, Milan (Mentor) Prešeren , Janez (Komentor) sestojna zgradbačebelarstvovpliv lesne zaloge na doprinos meduPreučevali smo vpliv količine medonosnih drevesnih vrst na doprinos medu. Za 70 lokacij, razpršenih po Sloveniji, smo uporabili podatke o maksimalnih doprinosih medu za posamezne drevesne vrste glede na čebelarsko najbolj ugodna leta. Za vsako lokacijo smo v okolju geografskih informacijskih sistemov (GIS) v radiju treh kilometrov od panja izračunali delež (v %) in skupno lesno zalogo (v m3) medonosnih drevesnih vrst, število čebeljih družin ter delež gozdov. Te podatke smo združili z doprinosi medu po drevesnih vrstah in jih statistično obdelali. Vpliv količine drevesnih vrst na doprinos medu v panj lahko statistično značilno (p < 0,05) potrdimo za vse proučevane drevesne vrste, razen za jelko. Vpliva števila družin na doprinos medu v panj v večini primerov nismo potrdili (p > 0,05), statistično značilno pa vpliva na doprinos gozdnega in smrekovega medu. Delež gozda je v pozitivni korelaciji (r > 0, p < 0,05) z doprinosom gozdnega medu v panj. Pri ostalih drevesnih vrstah, razen pri smreki delež gozda v radiju treh kilometrov od stojišč značilno ne vpliva na doprinos medu. Glede na dobljene krivulje za drevesne vrste, med katerimi smo vpliv lesne zaloge na doprinos potrdili, lahko za vsak sestoj v Sloveniji napovemo potencialne doprinose medu. Slednje je uporabno za izbiro lokacije za postavitev čebelnjaka, kot tudi za določitev lokacije za prevoz čebel na pašo.20172017-09-21 07:58:36Diplomsko delo/naloga95739sl