<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95737"><dc:title>Razvoj gozdov v gozdnogospodarski enoti Čemernica</dc:title><dc:creator>Trifković,	Vasilije	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bončina,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razvoj gozdnih sestojev</dc:subject><dc:subject>lesna zaloga</dc:subject><dc:subject>drevesna sestava</dc:subject><dc:subject>debelinska struktura</dc:subject><dc:subject>gozdnogospodarski načrt</dc:subject><dc:subject>Čemernica</dc:subject><dc:subject>Republika Srpska</dc:subject><dc:subject>Bosna in Hercegovina</dc:subject><dc:description>Na podlagi arhivskih podatkov iz gozdnogospodarskih načrtov smo analizirali razvoj gozdnih sestojev v gozdnogospodarski enoti Čemernica (Bosna in Hercegovina). Uporabili smo podatke iz načrtov za pet načrtovalnih obdobjih z začetkom veljavnosti v letih 1964, 1979, 1987, 1999 in 2008. Na ravni oddelkov smo analizirali spremembe lesne zaloge, drevesne sestave in debelinske strukture gozdnih sestojev. Gospodarjenje z čemerniškimi gozdovi se izvaja pretežno po načelih prebiralnega gospodarjenja. Spremembe drevesne sestave in debelinske strukture smo pojasnjevali s topografskimi spremenljivkami (nadmorska višina, naklon in ekspozicija) in spremenljivkami dostopnosti (gostota gozdnih cest, razdalja od centroida oddelka do najbližjega naselja in razdalja od centroida oddelka do najbližje ceste). V obdobju 1964-2008 se je lesna zaloga gozdnih sestojev povečala, in sicer od 311 m3/ha na 395 m3/ha. Drevesna sestava se je spremenila, delež bukve v lesni zalogi se je nekoliko zmanjšal zaradi povečanja deleža jelke, smreke in plemenitih listavcev. Debelinska struktura gozdnih sestojev se je značilno spremenila, povečala se je zaloga srednje debelega drevja s prsnim premerom 21-50 cm, zmanjšala pa zaloga debelega drevja s prsnim premerom nad 80 cm. Analiza razmestitve spremenjenih in ohranjenih gozdov kaže, da se z oddaljenostjo od naselij povečuje verjetnost za prisotnost ohranjenih gozdov. Podrobna analiza drevesne sestave gozdov kaže, da na njeno ohranjenost značilno vplivata naklon in oddaljenost od gozdnih cest; drevesna sestava je bolje ohranjena na terenih z večjimi nakloni in oddelkih, ki so bližje gozdnim cestam. Med dvema obdobjema (1964-1987 in 1987-2008) nismo ugotovili značilnih razlik v spremembah debelinske strukture, kar nakazuje, da se gospodarjenje z gozdovi ni bistveno spremenilo.</dc:description><dc:publisher>[V. Trifković]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:58:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95737</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
