<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95724"><dc:title>Haploidna embriogeneza in mikropropagacija novih izhodiščnih genotipov zelja (Brassica oleracea var. capitata L.)</dc:title><dc:creator>Potokar,	Urška Karolina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohanec,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rudolf Pilih,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>žlahtnjenje rastlin</dc:subject><dc:subject>zelje</dc:subject><dc:subject>kultura mikrospor</dc:subject><dc:subject>indukcija haploidov</dc:subject><dc:subject>mikropropagacija</dc:subject><dc:subject>hibridi</dc:subject><dc:description>V okviru programa žlahtnjenja zelja (Brassica oleracea var. capitata L.) smo preverjali odzivnost posameznih genotipov na haploidno embriogenezo. Iz izhodiščnih rastlin smo porezali brste, iz njih izolirali mikrospore in jih gojili v NLN gojišču brez dodatka ali z dodatkom 0,02 % aktivnega oglja. Po 33 dneh smo prešteli formirane embrije. Oglje ni imelo statistično značilnega vpliva na indukcijo embrijev, le-ti pa so bili večji in bolj regenerativno sposobni. Pri treh genotipih je bilo povprečno število embrijev višje kot 50 embrijev/petrijevko, pri ostalih petih genotipih pa je bilo število embrijev nižje (11,4 – 39,0 embrijev/petrijevko). Embrije smo prestavili na B5 gojišče za regeneracijo ali pa smo jih predhodno tretirali še z abscizinsko kislino (ABA). Ob takojšnji prestavitvi na B5 gojišče, se je v rastline regeneriralo 23,8 - 46,0 % embrijev. Po tretiranju z ABA in izsušitvi smo dosegli višji odstotek regeneracije (37,0 - 73,3 %) in normalen razvoj rastlin. Ploidnost smo izmerili 671 regenerantom in od tega je bilo 275 podvojenih haploidov (41 %), ki smo jih uspešno aklimatizirali. Delež aklimatizacije je znašal 98 %. Z namenom optimizacije postopka mikropropagacije in klonskega razmnoževanja že pridobljenih linij iz predhodnih poskusov žlahtnjenja smo devet linij inokulirali na tri MS gojišča z različnimi koncentracijami hormonov. Največ poganjkov smo dobili na gojišču z 2,0 mg/l IBA in 3,0 mg/l BAP. Po končani razrasti poganjkov smo jih koreninili na polovičnem brezhormonskem MS gojišču. Delež koreninjenja je bil med 50 % in 78 %. Zdrave in ukoreninjene poganjke smo prestavili v rastlinjak, kjer je bila aklimatizacija 97 % uspešna.</dc:description><dc:publisher>[U. K. Potokar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:58:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95724</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
