<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95721"><dc:title>Problematika popašenosti travinja zaradi paše velike rastlinojede divjadi v kontrastnih območjih Slovenije</dc:title><dc:creator>Gorše,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerina,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>travinje</dc:subject><dc:subject>popašenost</dc:subject><dc:subject>jelenjad</dc:subject><dc:subject>Ljubljansko barje</dc:subject><dc:subject>Rakitna</dc:subject><dc:subject>Kočevsko</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil ovrednotenje vpliva paše velikih rastlinojedih parkljarjev na zmanjšanje pridelka ob košnji na vzdrževanih traviščih. Terensko delo je potekalo na območju Ljubljanskega barja, Rakitne in na Kočevskem. Izbrana območja so tako pokrivala celoten gradient populacijskih gostot jelenjadi in srnjadi. V začetku aprila smo na izbranih območjih postavili 189 raziskovalnih ploskev, od tega 63 ograjenih, ostale pa so bile primerjalne. Ploskve smo razporedili tako, da smo v vzorec zajeli celoten interval razdalj od gozdnega roba. Po opravljeni košnji in vzorčenjih smo ugotovili, da je bila povprečna stopnja popašenosti na proučevanih območjih med 11 % na Kočevskem in 2% na Ljubljanskem barju. Stopnja popašenosti se, nasprotno s predvidevanji, ni bistveno zmanjševala z oddaljenostjo od gozdnega roba. Znotraj posameznih območij je bilo opaziti veliko variabilnost v stopnji popašenosti travinja, kar smo pripisali razlikam v lokalnih gostotah jelenjadi in rabi posameznih mikrolokacij.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:57:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95721</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
