<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95718"><dc:title>Razširjenost in stanje nasadov navadnega oreha (Juglans regia L.) v  gozdnogospodarskem območju Tolmin</dc:title><dc:creator>Habe,	Franc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>navadni oreh</dc:subject><dc:subject>nasad</dc:subject><dc:subject>razširjenost</dc:subject><dc:subject>stanje</dc:subject><dc:subject>pomlajevanje</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo proučevali razširjenost in stanje nasadov navadnega oreha v Gozdnogospodarskem območju Tolmin. Zanimalo nas je, koliko je nasadov, kakšnega izvora so in v kakšnem stanju so. Zanimalo nas je tudi morebitno pomlajevanje navadnega oreha v nasadih in njihovi okolici. V sedmih nasadih smo 185 drevesom izmerili in ocenili več parametrov. Rezultati so pokazali, da gre večinoma za vitalna odrasla drevesa z razmeroma dobro kakovostjo debel. Pri ugotavljanju pomlajevanja smo zadovoljive rezultate dosegli na lokacijah Bodrež in Stomaž. Posebno lokacija v Stomažu je s stališča pomlajevanja in morebitnih nadaljnjih raziskav zelo zanimiva, saj mlade osebke najdemo tudi v oddaljenosti več sto metrov od nasadov. Številčnost orehovega mladja je zanimiva tudi na posekah, kjer je ob ugodnih svetlobnih razmerah konkurenčen drugim drevesnim vrstam. V prihodnje se priporoča skrb za navadni oreh predvsem na lokacijah, kjer se sam pomlajuje. Za večji delež visokokakovostnega orehovega lesa v gozdovih pa bi bilo treba vlagati veliko dela in sredstev.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:57:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95718</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
