<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95708"><dc:title>Vegetacijski indeksi - daljinsko zaznavanje stanja vegetacije</dc:title><dc:creator>Zavrl,	Liza	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodnik,	Dominik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>daljinsko zaznavanje</dc:subject><dc:subject>vegetacijski indeks</dc:subject><dc:subject>stanje vegetacije</dc:subject><dc:subject>slikanje</dc:subject><dc:subject>multispektralno</dc:subject><dc:subject>hiperspektralno</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu so predstavljene teoretične osnove daljinskega zaznavanja, najbolj uporabljeni vegetacijski indeksi, njihova uporaba pri ocenjevanju stanja vegetacije ter integrirani aplikaciji. Podrobneje so obravnavani NDVI, SAVI, PRI, CWSI in LAI indeksi. Vegetacijski indeksi temeljijo na razmerju absorbiranih in odbitih izbranih valovnih dolžin svetlobe. Absorbirana in odbita svetloba pri določeni valovni dolžini se izmeri s pomočjo daljinskega zaznavanja, s spektroradiometričnim snemanjem iz vesolja, letal, dronov ali s tal. Lahko se odločimo ali za multispektralno snemanje, kjer so pasovi valovnih dolžin že preddefinirani, ali pa za hiperspektralno snemanje, kjer se kasneje odločimo, katere valovne dolžine bomo upoštevali, upoštevaje potrebe glede ocenjevanja. Z vegetacijskimi indeksi ocenjujemo primarno produkcijo, fotosintezo, listno biomaso, vodni deficit in stres rastline, evapotranspiracijo in strukturo vegetacije. Z nalogo želim predstaviti uporabnost vegetacijskih indeksov ter osnovno razliko med multispektralnim in hiperspektralnim snemanjem.</dc:description><dc:publisher>[L. Zavrl]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:57:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95708</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>