<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95702"><dc:title>Vsebnost primarnih in sekundarnih metabolitov v muškatnih, maslenih in hokaido bučah</dc:title><dc:creator>Mohar,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slatnar,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Maslene buče</dc:subject><dc:subject>muškatne buče</dc:subject><dc:subject>hokaido buče</dc:subject><dc:subject>primarni metaboliti</dc:subject><dc:subject>sekundarni metaboliti</dc:subject><dc:subject>fenoli</dc:subject><dc:subject>kemična sestava</dc:subject><dc:description>Buča je zelenjadnica iz skupine plodovk, ki se botanično uvršča v družino bučnic. Plod botanično imenujemo jagoda in je lahko precej različnih oblik, od podolgovate, okrogle, zvezdaste pa tudi kvadratne. Rastlina zahteva zmerno podnebje, brez večjih temperaturnih nihanj. Z načinom gojenja lahko vplivamo na vsebnosti primarnih in sekundarnih metabolitov v bučah. V današnjem času buča pridobiva na popularnosti. Med bolj znanimi novejšimi vrstami so tudi maslene, muškatne in hokaido buče. Uporabne so tako v kulinariki kot tudi v medicini. Večji del buče predstavlja voda, preostanek pa suha snov. V suhi snovi najdemo različne primarne in sekundarne metabolite. Primarni metaboliti so neposredno vključeni v procese v rastlini, predstavljajo vir energije za rastlino. Sekundarni metaboliti nimajo neposredne vloge v rastlinskih procesih. Imajo pomembno ekološko funkcijo, služijo kot zaščita pred rastlinojedci in pred rastlinskimi škodljivci, privabljajo opraševalce ipd. Za človeka so zelo pomembni v prehrani. Med primarnimi metaboliti najdemo v plodu buče predvsem škrob, sladkorje in maščobe v semenih, od sekundarnih metabolitov pa karotenoide, fenolne in aromatične snovi. V vseh treh opisanih tipih buč najdemo različne oblike karotenoidov              (zeaksantin, lutein, alfa in beta karoten), ki se med skladiščenjem razgrajujejo in pretvarjajo v nove oblike ter dajejo značilno obarvanost. Največ beta karotena nastane prav v času skladiščenja. Med skladiščenjem prihaja tudi do pretvorbe škroba v bolj enostavne mono in disaharide.</dc:description><dc:publisher>[L. Mohar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:57:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95702</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
