<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95691"><dc:title>Odpornost lesa lubadark na lesne glive</dc:title><dc:creator>Slabe,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler ,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>les/lubadarka/mehanske lastnosti/sorpcijske lastnosti/odpornost lesa/razkroj</dc:subject><dc:description>Ohranjanje narave in njenih virov vztrajno pridobiva na pomenu. Različne organizacije so v zadnjih letih napravile velik korak k boljšemu ozaveščanju ljudi o skrbi za naš planet. Zato se tudi v lesarstvu trudimo, da bi povečali odstotek izkoriščanja lesne surovine. Nezaželeno je, da bi se lesno surovino direktno uporabljalo za pridobivanje energije, a vseeno gre velik delež lesa prav v ta namen.  V magistrskem delu smo želeli dokazati, da pomodrel les, ki ima precej nižjo tržno vrednost, še vedno lahko dobra vhodna surovina za proizvodnjo materialov z višjo dodano vrednostjo, kot na primer termično modificiran les. Uporaba tega lesa v veliki meri zavisi od njegovih lastnosti. Zato smo pomodrelem lesu in kontrolnemu nepomodrelem lesu določili klasične sorpcijske lastnosti, dinamično sorpcijo vodne pare, izmerili stični kot, določili kapilarni vlek, lastnosti namakanja, impregnabilnost, izpiranje učinkovin, odpornost proti glivam razkrojevalkam ter, upogibno trdnost in tlačno trdnost. Na podlagi vseh teh parametrov smo videli, da pomodrel les hitreje vpija vodo a ima še vedno enake mehanske lastnosti kot nepomodrel les.</dc:description><dc:publisher>[S. Slabe]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:57:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
