<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95672"><dc:title>Pomen mikoriznih gliv za rast in razvoj izbranih vrst trajnic</dc:title><dc:creator>Vošnjak,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osterc,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Likar,	Matevž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hortikultura</dc:subject><dc:subject>okrasne rastline</dc:subject><dc:subject>trajnice</dc:subject><dc:subject>Nepeta racemosa</dc:subject><dc:subject>Ajania pacifica</dc:subject><dc:subject>mikorizne glive</dc:subject><dc:subject>glivna kolonizacija</dc:subject><dc:subject>gnojenje</dc:subject><dc:subject>fosfor</dc:subject><dc:subject>rast</dc:subject><dc:subject>cvetenje</dc:subject><dc:description>Predstavljen je rezultat dvoletnega lončnega poskusa pri ajaniji (Ajania pacifica (Nakai) Bremer &amp; Humphries 'Silver &amp; Gold') in mačji meti (Nepeta racemosa Lam. 'Grog') v steklenjaku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Namen poskusa je bil ovrednotiti vpliv arbuskularno mikoriznih gliv na vegetativno rast in generativni razvoj rastlin. Rastlinam smo ob presajanju dodali inokulum mikoriznih gliv in jih tedensko gnojili z N (40,5 mg N/l substrata), P in K (12 mg K2O/l substrata). V poskusu smo proučevali dva dejavnika, dodatek inokuluma in fosforja, pri slednjem smo vključili 4 ravni gnojenja (Kontrola (K) brez fosforja, P1 (5,2 mg P2O5/l substrata), P2 (10,4 mg P2O5/l substrata) in P3 (20,8 mg P2O5/l substrata). Vsako posamezno varianto smo 5 krat ponovili (skupaj 40 rastlin). Med rastno dobo smo pri rastlinah spremljali rast in razvoj (število in dolžino poganjkov) ter cvetenje (število razvitih socvetij, cvetov in čas cvetenja). Tekom obeh rastnih dob smo analizirali vsebnost rastlinam dostopnega fosforja v substratu, prav tako pa smo na koncu poskusa izmerili vsebnost fosforja v delih ajanije. Spremljali smo tudi mikorizno kolonizacijo korenin, ocenili gostoto arbuskulov, veziklov, svitkov in mikrosklerocijev v koreninskem sistemu, frekvenco segmentov korenine z glivo in splošno intenziteto mikorize. Iz rezultatov smo s statističnim modelom ugotovili, da na dolžino in število poganjkov vpliva čas, medtem ko mikorizne glive in fosfor niso vedno imele statistično značilnega vpliva. V koreninah smo opazili glivne strukture, največ neseptiranih hif. Pri rastlinah z dodanim glivnim inokulumom se kaže tendenca k močnejšemu razvoju cvetov in daljšemu cvetenju, je pa bila stopnja cvetenja pri rastlinah zelo majhna.</dc:description><dc:publisher>[M. Vošnjak]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:55:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95672</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
