<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95663"><dc:title>Kinetika nastanka pene na osnovi tanina iz skorje iglavcev</dc:title><dc:creator>Mole,	Samo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šernek,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>reakcijska kinetika</dc:subject><dc:subject>utrjevanje snovi</dc:subject><dc:subject>DSC</dc:subject><dc:subject>taninske pene</dc:subject><dc:subject>tanin iglavcev</dc:subject><dc:subject>drevesna skorja</dc:subject><dc:subject>AMFK</dc:subject><dc:description>S termično analizo – diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC) smo proučevali kinetiko nastanka taninske pene na osnovi tanina iz skorje iglavcev. Pri sintezi taninske pene smo uporabili štiri osnovne komponente: furfuril alkohol, glicerol, tanin in katalizator pTSA. Meritve smo opravili na diferenčnem dinamičnem kalorimetru HP DSC1 STAR System, in pri tem uporabili štiri različne temperaturne programe; enega v izotermnih pogojih in tri s kombiniranjem dinamičnih in izotermnih pogojev. Na podlagi meritev smo analizirali sproščeno toplotno energijo in z metodo AMFK »Advanced model free kinetics« izračunali aktivacijsko energijo ter stopnjo utrjenosti taninske pene v odvisnosti od časa, temperature in deleža osnovnih komponent. Proučili smo tudi stopnjo ujemanja podatkov dejanskih meritev z rezultati, ki so bili izračunani z metodo AMFK in ugotovili, da je odstopanje znašalo 7,7 %. Ugotovili smo, da je optimalni delež katalizatorja pTSA med 21 % in 22 %. Večji kot je delež katalizatorja pTSA, krajši je čas do končne stopnje utrjenosti taninske pene. Večji kot je delež furfuril alkohola, glicerola ali tanina, daljši je čas do končne stopnje utrjenosti taninske pene. Uspešno smo proučili kinetiko nastanka taninske pene in pri tem ugotovili, da na njo bistveno vplivajo različni deleži osnovnih komponent in temperatura oziroma pogoji sinteze taninske pene. V našem primeru ni možno izdelati taninske pene pri 20 °C, saj je reaktivnost med osnovnimi komponentami pri tej temperaturi prenizka.</dc:description><dc:publisher>[S. Mole]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:54:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95663</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
