<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95653"><dc:title>Genetski vzroki za razvoj diabetične retinopatije</dc:title><dc:creator>Tajnšek,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunej,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Daniel	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>genetika</dc:subject><dc:subject>diabetična retinopatija</dc:subject><dc:subject>polimorfizmi</dc:subject><dc:subject>zdravljenje</dc:subject><dc:description>Diabetična retinopatija (DR) je bolezen, ki se pojavi kot posledica slabo urejene sladkorne bolezni, tako tipa 1 kot tudi tipa 2. Delimo jo v dve podskupini: neproliferativno diabetično retinopatijo (NPDR) in proliferativno diabetično retinopatijo (PDR). Za to bolezen je značilno, da se v očesnem ozadju pojavljajo mikrovaskularne nepravilnosti, ki lahko v končni fazi privedejo do izgube vida. Število genov, ki so povezani z nastankom te bolezni narašča. Glede na povezanost s podtipom bolezni, ločimo tri skupine genov: geni povezani z NPDR, geni povezani z PDR in geni, ki so jih poročali v povezavi z obema oblikama bolezni. Najbolj raziskani v povezavi z DR so VEGFA, AKB1R1 in AGER, vendar na področju še ni preglednega članka, ki bi zajemal vse genetske dejavnike, udeležene v razvoj bolezni. V diplomskem delu smo zato izvedli pregled znanstvene literature, objavljene od leta 1981 do 2017 in zbrali 207 genov, povezanih z boleznijo pri človeku, podgani, miši, govedu, prašiču in psu. Izmed teh genov jih je bilo 129 povezanih z NPDR, 48 s PDR in 30 genov, ki so udeleženi v razvoj obeh oblik bolezni. Z zbiranjem teh podatkov smo izdelali najbolj popoln katalog genov, povezanih z DR in/ali PDR. Za zdravljenje naprednih faz DR se uporabljajo dokaj invazivni postopki zdravljenja kot sta npr. injiciranje anti-VEGF in vitrektomija. Da bi lahko pripomogli k razvoju novih, manj invazivnih in bolj tarčnih pristopov zdravljenja, je potrebno zbrati čim več podatkov o genetskem ozadju in samem nastanku bolezni, kar je omogočila tudi zbirka genov, izdelana v okviru naše analize literature.</dc:description><dc:publisher>[Š. Tajnšek]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:53:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95653</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
