<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95610"><dc:title>Probiotiki in imunomodulacija</dc:title><dc:creator>Petrovič,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Narat,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>probiotiki</dc:subject><dc:subject>probiotični mikroorganizmi</dc:subject><dc:subject>imunomodulacija</dc:subject><dc:subject>imunski odziv</dc:subject><dc:subject>Lactobacillus</dc:subject><dc:subject>Bifidobacterium</dc:subject><dc:subject>Escherichia coli Nissle 1917</dc:subject><dc:description>Probiotiki so živi mikroorganzimi, ki ob prejemu v zadostni količini nudijo pozitivne vplive na zdravje gostitelja.  Preko interakcije z gostiteljevim gastrointestinalnim traktom so sposobni vplivati na njegov prirojeni in pridobljeni immunski odziv. Probiotki vplivajo na sposobnost fagocitoze makrofagov in drugih celic, vplivajo na število in učinkovitost celic NK, spodbujajo produkcijo citokinov in protiteles IgA, preko celic DC vplivajo  na celice Treg, ter uravnavajo ravnovesje med Th1 in Th2 celičnimi sub-populacijami. Delovanje probiotikov je sevno specifično. L. reuteri, je na primer zaviral produkcijo citokina IL-8, medtem ko jo je sev  L. plantarum 299v spodbujal. Nekateri probiotiki imajo sposobnost uravnavati imunski odziv, glede na zdravstveno stanje gostitelja. L. rhamnosus GG je pri zdravih posameznikih stimuliral fagocitozno aktivnost ter jo inhibiral pri preobčutljivih na mleko. Najbolj pogosto uporabljeni probiotiki so G+ mlečnokislinske bakterije iz rodu  Lactobacillus in Bifidobacterium, vendar tudi G- bakterije, na primer E. coli Nissle 1917, veliko obetajo, saj kažejo večje imunostimulatorne učinke; verjetno zaradi različnih PAMP na njihovi površini. Probiotiki s svojimi imunomodulatornimi lastnostmi kažejo velik potencial za uporabo pri zdravljenju različnih bolezni (diareja, ulcerozni kolitis, preobčutljivosti, alergije, atopični dermatitis, avtoimunske bolezni idr.), uporabni pa bi bili tudi kot adjuvanti oralnim cepivom.</dc:description><dc:publisher>[U. Petrovič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:52:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95610</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
