Zakonska zaščita novih sort kmetijskih rastlin v luči novega tolmačenja patentne zakonodaje v EvropiŠtibilj, Andraž (Avtor) Bohanec, Borut (Mentor) nove sortepatentna zaščitažlahtniteljeva pravicažlahtniteljeva izjemaPatent je ekskluzivna pravica, ki je dodeljena lastniku izuma za določen čas. V letu 2015, je bila prvič v Evropski zgodovini, ta pravica dodeljena klasično žlahtnjeni rastlini. Pred tem so se patenti dodeljevali zgolj gensko modificiranim rastlinam, saj je bilo za klasično žlahtnjenje smatrano, da gre za v osnovi biološki proces, ki jih po evropski patentni zakonodaji ni mogoče patentirati. Ta odločitev razširjenega odbora za pritožbe Evropskega patentnega urada, je sprožila burno razpravo v javnosti. Porajajo se vprašanja kako bo ta odločitev vplivala na prihodnost evropskega kmetijstva, ter na sami žlahtniteljsko in semenarsko industrijo. Letni promet samo za prodajo semen in sadik, po oceni, za Evropsko Unijo znaša kar sedem milijard evrov. Ključna razlika pri patentni zaščiti je pomanjkanje sistema podobnega tako imenovani žlahtniteljevi izjemi, s katero je bil omogočen enostaven dostop do genskega materiala vsem zainteresiranim stranem. Na ta način je razvoj novih sort, bolj rodovitnih in odpornejših proti boleznim, potekal hitreje. Strah obstaja, da bi se z novim interpretiranjem Evropske patentne zakonodaje, bistveno zmanjšala konkurenca, oziroma da bi se cene semen in posledično tudi hrane lahko močno zvišale.[A. Štibilj]20172017-09-21 07:50:54Delo diplomskega projekta/projektno delo95589sl