Vpliv gojenja živali na odnos do njih pri predšolskih otrocihGoričan, Anja (Avtor) Kos, Marjanca (Mentor) predšolski otrokGojenje živali v vrtcu otrokom omogoča številne neposredne izkušnje z njimi. Z neposredno izkušnjo si otrok oblikuje realne predstave o živalih, kar pripomore k pozitivnemu odnosu do njih. Ob vsakodnevni skrbi se otrok čustveno naveže na živali in s tem premaga morebitne predsodke. Obenem pridobiva tudi znanje o njih, ki je močno povezano z odnosom, saj podrobneje spoznava njihove življenjske potrebe in procese, kot so prehranjevanje, rast in razvoj, razmnoževanje ter presnavljanje. V mojem diplomskem delu sem raziskovala vpliv gojenja na spremembo odnosa do živali in znanja o njih. Izbrala sem si živali: mokarja, deževnika in navadno krastačo, do katerih imajo otroci in tudi odrasli pogosto negativna občutja in predsodke. Uporabila sem kvazi eksperiment s kontrolno in eksperimentalno skupino. V vsaki skupini je bilo 19 otrok, starih 5–6 let. Z individualnim intervjujem, ki je vseboval 9 vprašanj, sem s prvim delom dobila vpogled v otrokov odnos do živali. V začetku intervjuja sem ugotavljala odziv otroka ob neposrednem stiku z živaljo. Žival sem mu ponudila v dlani, ga ob tem posnela z video kamero in na podlagi 5-stopenjske ocenjevalne lestvice ocenila stopnjo negativnih občutij do živali. Z drugim delom intervjuja pa sem dobila vpogled v otrokovo znanje o živalih. Začetni intervju sem opravila v obeh skupinah. Nato so otroci eksperimentalne skupine izvedli projekt gojenja in spoznavanja mokarja, deževnika in navadno krastačo. Cilj projekta je bil otrokom ob gojenju omogočiti neposredne pozitivne izkušnje z živalmi in pridobivanje znanja o njih z različnimi vzporednimi dejavnostmi v povezavi z ostalimi področji kurikuluma. Spoznavali so njihove življenjske potrebe, telesne značilnosti, bivališče, prehranjevanje in razmnoževanje. V kontrolni skupini otroci dejavnosti projekta niso izvajali. Po končanem projektu sem enak intervju ponovno izvedla v obeh skupinah. Dobljene rezultate sem kvantitativno analizirala in primerjala ter ugotovila, kako so dejavnosti v eksperimentalni skupini vplivale na spremembo odnosa do živali in znanja o njih. Rezultate opazovanj otrok pa sem obdelala kvalitativno. Rezultati začetnih intervjujev so pokazali, da je imela več kot polovica otrok obeh skupin negativna občutja do mokarja, deževnika in navadne krastače. Največ otrok se živali ni želelo niti dotakniti. Njihovo znanje o njih pa je bilo precej površno in pomanjkljivo. Po opravljenih dejavnostih se je odnos do živali v eksperimentalni skupini bistveno spremenil in izboljšal. Večina otrok ni več pokazala negativnih občutij in brez težav sprejela žival v dlani. Prav tako so se pokazale razlike v znanju, saj v končnih intervjujih nepravilnih odgovorov ni bilo več. Rezultati končnih intervjujev v kontrolni skupini se niso bistveno razlikovali od rezultatov začetnih intervjujev. Raziskavo zaključujem z ugotovitvijo, da je z gojenjem živali mogoče vplivati na oblikovanje pozitivnega odnosa do njih pri otroku. Vendar mora gojenje vključevati neposredne pozitivne izkušnje z živalmi in pridobivanje znanja o njih, ki otroku daje podlago za razumevanje živali in preprečuje napačne predstave o njih.20172017-09-21 02:53:58Diplomsko delo/naloga95569sl