<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95567"><dc:title>E-učni sistemi in priporočanje učnih gradiv</dc:title><dc:creator>BAVCON,	DAVID	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bosnić,	Zoran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>e-učni sistemi</dc:subject><dc:subject>priporočanje gradiv</dc:subject><dc:subject>učna analitika</dc:subject><dc:description>V okviru našega dela smo razvili preprost e-učni sistem, ki priporoča gradiva dijakom. Najprej smo naredili kratek pregled o tem, kaj naj bi vsebovali e-učni sistemi. V nadaljevanju smo se lotili implementacije lastnega sistema, v katerem je na voljo tudi sprotna učna analitika. Za potrebe testiranja sistema smo naredili tudi nekaj gradiv, ki pokrivajo predmet informatika v gimnazijah. Potem smo v sistemu testirali tri različne načine priporočanja, in sicer: čim bolj podobno gradivo, čim bolj drugačno gradivo in naključni vrstni red gradiv. Vsakega od načinov je testirala tretjina dijakov. Na osnovi primerjave preciznosti, priklica in mere F1 smo ugotovili, da sta najboljša načina naključni in, takoj za njim, matrična faktorizacija, ki vrača medseboj čim bolj drugačno gradivo. Način, ki dijaku ponudi čim bolj medseboj podobno gradivo, se je v poskusih izkazal kot slab. Rezultati kažejo, da moramo učencu priporočiti naključno gradivo. Glede na preciznost z ostalimi načini priporočanja dosežemo slabše rezultate.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 20:04:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95567</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
