<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95555"><dc:title>Obdelovanje površin kovin za kontrolirano adhezijo bakterij</dc:title><dc:creator>Lukač,	Sebastjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Godič Torkar,	Karmen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sever Škapin,	Andrijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Staphylococcus aureus</dc:subject><dc:subject>adhezija</dc:subject><dc:subject>nerjavno jeklo</dc:subject><dc:subject>jedkanje</dc:subject><dc:subject>srebro</dc:subject><dc:description>Uvod: Interakcije med mikroorganizmi in površino kontaktnega materiala igrajo pomembno vlogo v različnih panogah. Površine materialov so lahko kontaminirane z različnimi mikroorganizmi, ki se pod določenimi pogoji odlagajo na površino in tako pričnejo s tvorbo biofilma, ki ima lahko negativni vpliv na zdravje in okolico. Premazi in tanke prevleke lahko zmanjšajo bakterijsko pritrditev, tvorbo biofilma ter negativno vplivajo na bakterijsko kolonizacij. Namen: Spremeniti površino jekla z jedkanjem ali premazovanjem ter ugotavljati vliv modifikacije površine na pritrjevanje bakterije S. aureus. Metode dela: Uporabljen material je bil nerjavno jeklo AISI 316 in jeklo v obliki ploščic, dimenzije 10 mm × 10 mm. Izbranim ploščicam smo spremenili površino in jih razdelili v štiri skupine: 1. AISI 316 brez obdelave, 2. AISI 316 mehansko jedkan z brusilnim papirjem tipa granulacije P1200, 3. AISI 316 kemično jedkan z 1 mol H2SO4,4. jeklo s premazom iz srebra. Na ploščicah z modificirano površino smo izvedli meritve hrapavosti, trdote in kontaktnega kota. Intenzivnost pritrjevanja bakterijskih celic smo ugotavljali z merjenjem absorbance sproščenega kristal vijoličnega barvila iz barvanih celic, pritrjenih na poskusnih ploščicah po 10 urah inkubacije in s vrstičnim elektronskim mikroskopom, kjer smo pregledali in fotografirali površino. Rezultati: Najbolj hrapavo površino smo izmerili jeklu s premazom iz srebra, sledi mehansko jedkan AISI 316, nato neobdelan AISI 316, kemično jedkan AISI 316 ima najbolj gladko površino. Po 10 ur inkubacije, je največ bakterij bilo pritrjenih na površini mehansko jedkanega nerjavnega jekla, na površini neobdelanega nerjavnega jekla je bilo pritrjenih manj bakterij, najmanj bakterij je bilo pritrjenih na jeklu s premazom iz srebra in kemično jedkanem nerjavnem jeklu. Razprava in sklep: Rezultati so pokazali vpliv topografije materiala na stopnjo pritrditve bakterij. Vzporedno s hrapavostjo narašča tudi število pritrjenih bakterij. Razlog za to je najverjetneje večja površina materiala pri večji hrapavosti, prav tako pa so bakterije v tem primeru bolj zaščitene proti zunanjimi dejavnikom. Število pritrjenih bakterij na površino materiala lahko zmanjšamo, če material zaščitimo s srebrom, saj srebro negativno vpliva na bakterijsko pritrditev in na že pritrjene bakterije.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 15:11:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
