<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95515"><dc:title>poševni upogib ravnega kompozitnega nosilca</dc:title><dc:creator>Prevc,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brojan,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Videnič,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>upogib</dc:subject><dc:subject>poševni upogib</dc:subject><dc:subject>kompozitni material</dc:subject><dc:subject>upogibnica</dc:subject><dc:subject>metoda transformiranega preseka</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem obravnaval problem poševnega upogiba ravnega kompozitnega nosilca. V teoretičnem delu je najprej podana izpeljava čistega upogiba, ki ji sledi še izpeljava poševnega upogiba. Pri obeh upogibih sem izpeljal tudi enačbo upogibnice. Pri poševnem upogibu dobimo poves s superpozicijo povesov v glavnih smereh. Prav tako so predstavljene vrste kompozitnega materiala in njegove lastnosti. Predstavljena in izpeljana je metoda transformiranega preseka, s katero sem si pomagal pri izračunih. Pri računskem delu sem obravnaval troslojni kompozit, sestavljen iz dveh plasti ogljikovih vlaken in sredice iz steklenih vlaken. Izračunal sem napetosti v kritičnih točkah kompozita in povese pri različnih velikostih in kotih obremenitve. Dobljene rezultate sem primerjal z rezultati, ki sem jih dobil pri jeklenem nosilcu istih dimenzij. Ugotovil sem, da so napetosti in povesi pri jeklu sicer manjši kot pri obravnavanem kompozitnem nosilcu, vendar je prednost kompozitnega nosilca njegova masa, saj je le-ta precej manjša kot pri jeklu. Kompozitni material se zato uporablja tam, kjer potrebujemo močno in čim lažjo konstrukcijo, na primer v letalstvu, športnih rekvizitih...</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 14:54:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95515</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
