<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95438"><dc:title>Analiza energetskih izkaznic pred in po prenovi eno in večstanovanjskih stavb v Pomurski regiji</dc:title><dc:creator>Štihec,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunič,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>energetska izkaznica</dc:subject><dc:subject>energetska učinkovitost stavb</dc:subject><dc:subject>enostanovanjske stavbe</dc:subject><dc:subject>večstanovanjske stavbe</dc:subject><dc:subject>energetska prenova</dc:subject><dc:subject>orientacija stavbe</dc:subject><dc:subject>stavbni ovoj</dc:subject><dc:subject>toplotne izgube</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi obravnavam rezultate energetskih izkaznic pred in po prenovi eno in večstanovanjskih stavb na podlagi dveh izbranih analiz. Pri prvi analizi proučujem vpliv spremembe debeline toplotne izolacije (oziroma njeno dodajanje v primerih, kjer manjka), pri drugi pa vpliv spremembe orientacije stavbe na letno potrebno toploto za ogrevanje stavbe QNH. Pri prvi analizi predpostavljam stanje pri katerem dodajam toplotno izolacijo (maksimalno do debeline 20 cm) le na zunanje stene stavbnega ovoja napram zunanjosti. Na podlagi rezultatov spremembe letne potrebne toplote za ogrevanje stavbe QNH se izkaže, da pri naših primerih izvedeni konstrukcijski ukrepi v povprečju trikrat bolj vplivajo na rezultate pri enostanovanjskih stavbah kot pri stanovanjih v večstanovanjskih stavbah. Prihranki pri stroških ogrevanja so pri naših primerih tako pri enostanovanjskih stavbah v povprečju celo petkrat večji. V sklopu druge analize spreminjam orientacijo stavb za 90°, 180° in 270° glede na obstoječe stanje ter ugotavljam na podlagi sprememb vrednosti QNH ali je stavba najbolj optimalno orientirana ali ne. Izkaže se, da kljub poznavanju vplivov dobitkov sončnega obsevanja, večina obravnavanih stavb še vedno ni najbolj optimalno orientirana. Prihranki pri stroških ogrevanja so pri naših primerih zaradi sprememb orientacije stavb oziroma stavbnih enot v povprečju dvakrat večji pri stanovanjih v večstanovanjskih stavbah kot pri enostanovanjskih stavbah.</dc:description><dc:publisher>[D. Štihec]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 14:36:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95438</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>