<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95411"><dc:title>Opredelitev tehologije sistema lokalnega stiskanja za izdelavo tlačnih ulitkov</dc:title><dc:creator>Gorše,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mrvar,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tlačno litje</dc:subject><dc:subject>lokalno stiskanje taline</dc:subject><dc:subject>aluminijeva zlitina</dc:subject><dc:subject>mikrokrčilna poroznost</dc:subject><dc:description>Tlačno litje je proizvodnji proces, s katerim izdelujemo geometrijsko zahtevne ulitke in je zaradi svojih številnih prednosti široko uporaben v avtomobilski industriji za katero veljajo visoki standardi kakovosti. Namen mojega magistrskega dela je bil izboljšanje končne kakovosti ulitka iz industrijskega projekta, katerega problem je bila krčilna poroznost v nosilnem delu ulitka. V tradicionalno tehnologijo tlačnega litja smo na osnovi temeljitih predhodnih livarskih izračunov in eksperimentalno dobljenih izkušenj aplicirali lokalno stiskanje taline na t. i. kritičnem območju. Preizkuse na tlačnem stroju smo izvedli z desetimi različnimi časi zakasnitve vklopa lokalnega stiskanja od časa, ko je bila livna votlina polna in skupno izdelali 200 različnih vzorcev. V fazi eksperimenta smo uporabili nižji tlak III. livarske faze kot smo ga uporabljali v serijski proizvodnji. Vzorce smo analizirali s štirimi različnimi metodami (RTG, CT analizo, metalografijo in analizo merjenja globine vtiskovanja trna). Poroznosti na opazovanem kritičnem mestu praktično nismo identificirali (majhno smo zaznali smo zaznali le pri času zakasnitve vklopa LS 0,5 s). Ugotovili smo, da so različni časi zakasnitve vklopa LS vplivali na globino vtiskovanja trna, vendar posebnega vpliva na končno kakovost izdelka ni bilo. Tudi nižji uporabljeni tlak III. faze ni poslabšal kakovosti izdelka, smo pa z njim mnogo manj obremenili tlačno orodje in mu tako podaljšali življenjsko dobo. Zastavljeni cilj magistrskega dela je bil dosežen nad pričakovanji in je močno pripomogel k ekonomski učinkovitosti proizvodnega procesa.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 14:13:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
