<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95400"><dc:title>Vizualna poezija</dc:title><dc:creator>Krušec,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kirbiš,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vizualna poezija</dc:subject><dc:subject>konkretna poezija</dc:subject><dc:subject>OHO</dc:subject><dc:subject>Westeast</dc:subject><dc:description>Začetek pojavljanja vizualne poezije seže kar globoko v preteklost. Tako v slikarstvu kot v literaturi se hkrati po svetu začnejo pojavljati eksperimentalne prakse, ki spadajo v obseg celotne konkretne poezije. Vizualna poezija je lahko danes označena kot oblika neoavantgarde, nove eksperimentalne umetniške prakse, ki jo od začetkov do danes spremljajo različna poimenovanja: v povezavi z umetniškim gibanjem OHO se vzpostavi beseda reizem, kasneje pa še montaža, topografska, kinetična, materialna, tehnološka, multidimenzionalna, iznajditeljska poezija in mnoge druge. V Sloveniji so prvi konkretistični poskusi demontaže jezika opazni pri Zagoričniku, Šalamunu in Kermavnerju, prvi pesniški eksperimenti z vidnimi zamahi v likovnost pa pri Pogačniku, Plamnu in Matanoviču. Prve samostojne publikacije v konkretno-vizualni smeri so začele izhajati leta 1966. Kot take so opredeljene zbornik EVA ter številne kasnejše publikacije in katalogi, ki so izhajali v majhnih nakladah in bili tako dostopni le majhnemu številu občinstva. V Bežigrajski galeriji v Ljubljani se že leta in leta prireja konkretistične razstave, katere spremljajo tudi skrbno napisani razstavni katalogi. Veliko del vizualno-konkretnega značaja pa še vedno ni bilo nikoli objavljenih – povečini zato, ker so to dela brez naslovov ali celo tudi brez avtorjevega podpisa. Obenem so si dela med seboj tako različna, da jih ne moremo z lahkoto pripisati niti določenemu avtorju niti točnemu obdobju, v katerem je ta ustvarjal. Danes se vizualna poezija – kot lahko vidimo pri Železnikarju – seli v območje digitalne umetnosti. Bolj natančno je ta pojav imenovan elektronska ali računalniška poezija. Izjemno interaktivna jezikovno-likovna dela so na nek način nadgradnja dosedanjih dosežkov vizualne poezije. V skladu s to umetniško prakso se pojavljata še poimenovanji programirana umetnost ter NETART ali spletna umetnost. Zadnje strani diplomskega dela so posvečene lastnim izdelkom, njihovi interpretaciji in razpravi z zaključki, kjer so v pregled postavljeni tako cilji kot namen diplomskega dela, ki podajo povzetek celotne raziskave.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 14:11:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95400</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
