Aplikacija načel gotskih pisav v oblikovanje sodobnih črkovnih vrstPraprotnik, Ana (Avtor) Fras, Domen (Mentor) Goticagotska pisavaoblikovanje črkovne vrsteberljivostčitljivostZarisani znaki, realistične podobe in abstraktni simboli so v davnini postavljeni temelji, na katerih so nastale visoko razvite pisave. Pomemben mejnik v razvoju črkopisov je bila tudi gotica. Njen edinstveni stil, ki je bil posledica umetnostnega gibanja in potrebe takratnega časa, je predstavljal odraz naroda. Ljudje, ki so jo dolga leta imeli za svojo, so se ji iznenada odrekli. Sčasoma je njena uporaba usahnila in gotica je postala celo politično omadeževana pisava v zgodovini črkopisov. Karakter gotice je bil že v preteklosti deležen negativnih kritik. Narodi so jo imeli za »barbarsko« in menili so, da je zaradi njene temne podobe težko berljiva. Gotska kulturna dediščina temu nasprotuje. Ohranjenih je veliko tiskanih virov, ki pričajo o njeni široki uporabi. Odklonilen odnos do gotice je opazen tudi danes. Zaradi neberljivosti in politične omadeževanosti je njena raba zelo omejena, zasledimo jo zgolj v kratkih besednih zvezah. O berljivosti in čitljivosti pisav se je spraševalo že veliko oblikovalcev in raziskovalcev. Nastalo je mnogo teorij, med njimi je tudi prepričanje Zuzane Licko [1], ki meni, da ljudje beremo najbolje to, na kar smo navajeni. Prav zato je možno, da je gotica zaradi njene neprisotnosti in drugačnosti neberljiva za oči 21. stoletja. Slednja teza je glavna tema magistrske naloge, kjer se raziskuje vprašanje berljivosti gotice z analizo njenega razvoja in oblikovanjem nove črkovne vrste po načelih gotske pisave.20172017-09-20 14:08:54Diplomsko delo/naloga95364sl