<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95299"><dc:title>Nasilje nad športnicami v plavanju</dc:title><dc:creator>Miklavec,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Doupona Topič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>športnice</dc:subject><dc:subject>trener</dc:subject><dc:subject>mladinke</dc:subject><dc:subject>članice</dc:subject><dc:subject>plavanje</dc:subject><dc:description>V raziskovalno nalogo je bilo vključenih 52 plavalk, in sicer 30 mladink (letnik rojstva 2002 in 2001) ter 22 članic (letnik rojstva 1997 in starejše), ki se ukvarjajo s tekmovalnim plavanjem na državni, mednarodni, evropski in svetovni ravni. V diplomskem delu smo proučevali, kakšen je odnos med športnicami in trenerjem v plavanju, ali prihaja do psihičnih in fizičnih zlorab ter spolnega nadlegovanja mladih športnic, kako pogosto plavalke doživljajo naštete vrste nasilja, odziv plavalk na naštete vrste nasilja, zavedanje plavalk o nasilju v športu ter katera kategorija plavalk je bolj podvržena trenerjevemu nasilju.

Vse podatke smo pridobili s pomočjo deskriptivne raziskovalne metode. Za merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa ter razdeljen na 6 delov. Dobljene podatke smo analizirali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS 20 (SPSS Inc., ZDA) in z Microsoft Excelom (Microsoft, Washington, ZDA). 

Rezultati raziskave so pokazali, da imajo plavalke članske kategorije boljše medosebne odnose s trenerjem, vendar pa so plavalke mladinske kategorije s trenerjem bolj zadovoljne, saj ga večina od njih ne bi zamenjala. Med treningi in tekmovanji prihaja do psihičnih ter fizičnih zlorab pri obeh kategorijah, vendar pa nismo zaznali statistično pomembnih razlik med kategorijama. Rezultati analize te raziskave so tudi pokazali, da plavalke nadaljujejo s treningi ter tekmovanji kljub poškodbi ter bolečini, vendar iz analize nismo zasledili statistično pomembnih razlik med kategorijama. Tako pri plavalkah članske kategorije kot pri plavalkah mladinske kategorije ne prihaja do spolnega nadlegovanja s strani trenerja. Odziv plavalk na vrste nasilja je pokazal, da plavalke mladinske kategorije doživljano psihično nasilje najpogosteje poskušajo odmisliti, medtem ko plavalke članske kategorije največkrat trenerju povedo, da je ta način napačen. Tako mladinke kot članice znajo razločiti med trenerjevimi metodami dela ter psihičnim in fizičnim nasiljem in znajo razločiti, kdaj gre za naklonjenost in kdaj za spolno nadlegovanje. Vendar so rezultati analize pokazali, da sta obe kategoriji plavalcev in plavalk premalo ozaveščeni, da se v športu dogaja tudi spolno nasilje.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 13:48:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
