<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95289"><dc:title>Učinki nagiba sedežne enote in naslonjala za hrbet ter antidekubitusnih blazin v invalidskem vozičku pri pacientih z okvaro hrbtenjače in zdravih ljudeh</dc:title><dc:creator>Blatnik,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okvara hrbtenjače</dc:subject><dc:subject>zmanjšanje pritiska</dc:subject><dc:subject>nagib sedežne enote</dc:subject><dc:subject>nagib naslonjala za hrbet</dc:subject><dc:subject>antitekubitusne blazine</dc:subject><dc:subject>razjede zaradi pritiska in prekrvavljenost tkiva</dc:subject><dc:description>Uvod: Invalidski voziček predstavlja pri večini pacientov z okvaro hrbtenjače primarno sredstvo za premikanje. Pritisk pri sedenju je še vedno glavni in najbolj pomemben razlog za nastanek razjed zaradi pritiska in slabšo kakovost življenja. Z uporabo funkcije nagiba sedežne enote in/ali naslonjala za hrbet ter antidekubitusnih blazin lahko pri sedenju zmanjšamo pritisk in s tem tveganje za nastanek razjed zaradi pritiska. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pregledom literature ugotoviti učinke nagiba sedežne enote in/ali naslonjala za hrbet ter antidekubitusnih blazin v invalidskem vozičku na pritisk in prekrvavitev pri pacientih z okvaro hrbtenjače in zdravih ljudeh. Metode: Narejen je bil pregled literature v podatkovnih zbirkah PubMed (MEDLINE) in CINAHL. Rezultati: V pregled je bilo vključenih 19 raziskav. V devetih so preučevali učinke nagiba sedežne enote in/ali naslonjala za hrbet in v sedmih raziskavah učinke antidekubitusnih blazin. V treh raziskavah so preučevali učinke nagiba ter učinke antidekubitusnih blazin. Izsledki kažejo, da na zmanjšanje pritiska vplivata nagib sedežne enote 20° od horizontalne ravnine navzgor ter nagib naslonjala za hrbet 120° od horizontalne ravnine navzgor. Povečanje nagiba sedežne enote ne vpliva na povečanje pritiska na področju križnice. Povečanje prekrvavitve na področju sedničnih grč se v koži doseže z nagibom sedežne enote 15° ter v mišicah z nagibom sedežne enote 25 ali 35° v kombinaciji z nagibom naslonjala 120°. Z razbremenitvijo, ki traja 3 min se doseže višji krvni pretok v primerjavi z 1 min. Iz rezultatov je prav tako mogoče razbrati, da blazine napolnjene z zrakom najbolj učinkovito znižajo in razporedijo pritisk ter se prilagodijo na spremembo položaja sedenja. Sklep: Z nagibom sedežne enote 20° se doseže prvo pomembno zmanjšanje pritiska. Nagib sedežne enote 35° je najmanjši nagib pri katerem se najvišji povprečni pritisk približa vrednosti 60 mmHg, ki je bila določena kot zgornja mejna vrednost za nastanek razjed zaradi pritiska. Izboljšanje prekrvavitve na področju sedničnih grč je prvič prisotno pri nagibu sedežne enote 15°. Blazine polnjene z zrakom so v primerjavi s preostalimi blazinami najbolj zmanjšale pritisk, kljub temu pa so vrednosti najvišjih povprečnih pritiskov v pokončnem sedečem položaju na teh blazinah še vedno presegale mejno vrednost pritiska za nastanek razjed.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 13:47:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95289</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
