<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95283"><dc:title>Analiza gibalne učinkovitosti selekcioniranih mladih rokometašev</dc:title><dc:creator>Regner,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šibila,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rokomet</dc:subject><dc:subject>gibalna učinkovitost</dc:subject><dc:subject>Functional Movement Screen</dc:subject><dc:subject>korektivne vaje</dc:subject><dc:description>Rokomet je ena najbolj razširjenih in priljubljenih športnih iger tako v Sloveniji kot v svetu. Uvrščamo jo v skupino polistrukturnih kompleksnih športov, saj igro sestavlja veliko število motoričnih strukturnih enot, ki jih izvajamo z žogo ali brez nje. Znotraj igre se pojavlja veliko teka z različnimi hitrostmi in načini gibanj. Igra je zapletena, vsebuje mnoga ciklična in aciklična gibanja, zato morajo biti igralci dobro motorično podkovani, sama igra pa vpliva na celosten razvoj motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti rokometašev (Šibila, 2004). 
''Sposobnosti so naravne danosti človeka, ki so odvisne od delovanja različnih upravljavskih sistemov v telesu in se kažejo v zmožnosti izkoristka teh potencialov pri doseganju zastavljenih gibalnih ciljev'' (Pistotnik, 2015).
Pri diplomskem delu nas je zanimala gibalna učinkovitost rokometašev. Preverili smo jo s testno baterijo FMS™ (Functional Movement Screen), ki obsega 7 gibalnih testov. Testna baterija je nastala iz ideje fizioterapevta in kondicijskega trenerja Graya Cooka, ki je želel celosten vpogled v gibalne vzorce ljudi. S tem sistemom dobimo odgovore o kvaliteti osnovnih gibalnih vzorcev, odkrivamo asimetrije in disfunkcije ter gibalne omejitve. 
V naši raziskavi je sodelovalo 75 mladih rokometašev iz različnih klubov po Sloveniji, starih od 14 do 19 let. Rezultati so pokazali, da prihaja do razlik v gibalni učinkovitosti med posameznimi igralnimi mesti. Tako smo ugotovili, da najboljše rezultate v testu FMS™ dosegajo vratarji, najslabše pa krožni napadalci. Pri vseh spremenljivkah je šlo za normalno porazdelitev, kar smo ugotovili s Shapiro-Wilkovim testom. Najboljšo povprečno oceno so rokometaši dosegli v testu dvig v skleco, najslabšo pa v testu globok počep s palico v vzročenju.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 13:46:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
