<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95277"><dc:title>Povezava med kakovostjo življenja in parametri telesne zmogljivosti starostnikov</dc:title><dc:creator>Rojko,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>parametri telesne zmogljivosti</dc:subject><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>vadba</dc:subject><dc:description>Povprečna starost človeka se vztrajno dviguje. Tako je med nami vedno več starostnikov, ki želijo živeti kakovostno življenje tudi v pozni starosti. Namen diplomskega dela je raziskati povezavo med kakovostjo življenja starostnikov in njihovimi parametri telesne zmogljivosti. Zanimalo nas je, če imajo starostniki z boljšimi parametri telesne zmogljivosti tudi boljšo kakovost življenja, in če se kakovost življenja po treh mesecih vadbe izboljša. V raziskavo je bilo vključenih 14 starostnikov, starih nad 80 let, iz okolice Trnovega in Črnuč v Ljubljani, program pa jih je zaključilo 9. Na začetku in na koncu raziskave smo preverili telesne sposobnosti in kakovost življenja sodelujočih. Za preverjanje parametrov telesne zmogljivosti je bil uporabljen Test telesne pripravljenosti za starejše (SFT – Senior Fitness Test), za preverjanje kakovosti življenja pa Vprašalnik o kakovosti življenja starejših ljudi (OPQOL-35 – Older People's Quality of Life Questionnaire). Vprašalnik smo zaradi poslabšanega vida, težav z držanjem svinčnika in slabšega razumevanja vprašanj preoblikovali v strukturirani intervju. Med prvim in drugim testiranjem in intervjujem je 3 mesece dvakrat tedensko potekala 60 minutna vadba pod strokovnim vodstvom. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije in t-testa za parne primerjave. Med parametri telesne zmogljivosti in kakovostjo življenja se je pokazala srednje močna linearna povezava (r = 0,530), vendar s preveliko stopnjo tveganja ( = 0,142), da bi podatke lahko posplošili na osnovno množico. Tudi vrednost t-testa za parne primerjave ni pokazala statistično pomembnih razlik (t = 1,397;  = 0,200) med rezultati kakovosti življenja pred in po vadbi. Rezultati naše raziskave kažejo, da parametri telesne zmogljivosti niso povezani s kakovostjo življenja in da se kakovost življenja po treh mesecih vadbe ne spremeni. Za natančnejše razumevanje so potrebne nove in obsežnejše raziskave.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 13:46:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95277</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
