<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95258"><dc:title>Analiza načinov preverjanja praktičnih in teoretičnih znanj ter udeležbe na kadrovskih izpitih ZUTS Slovenije v obdobju 2006 do 2016</dc:title><dc:creator>Mohar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lešnik,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Majerič,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učitelj alpskega smučanja</dc:subject><dc:subject>kadrovski tečaj</dc:subject><dc:subject>teoretični izpit</dc:subject><dc:subject>praktični izpit</dc:subject><dc:subject>analiza uspešnosti</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil analizirati različne načine preverjanja teoretičnega in praktičnega znanja kandidatov, ki so se odločili pridobiti naziv Učitelj alpskega smučanja I., II. ali III. stopnje. V diplomskem delu smo ugotavljali dinamiko spreminjanja števila prijavljenih kandidatov glede na število kadrovskih tečajev po posameznih sezonah v obdobju od leta 2006 do leta 2016. Prav tako so nas zanimali uspešnost, oziroma število opravljanj izpitov ter udeležba in uspešnost na izpitih glede na spol.

V teoretičnem delu diplomskega dela smo si v uvodu pomagali predvsem s pravilniki, ki so osnova organiziranja in izvedbe tečajev usposabljanja pred začetkom vsake smučarske sezone. Raziskovalni del diplomskega dela temelji na podatkih, pridobljenih s spletno aplikacijo Športno amaterskih kadrov (Špak).

Ugotovili smo, da so tako v načinu preverjanja kot v udeležbi na tečajih usposabljanja skozi obdobje desetih let nastajale vsebinske in organizacijske spremembe. Do smučarske sezone 2010/2011 so namreč kandidati teoretični in praktični izpit opravljali kot sestavni del kadrovskega tečaja. Po uvedbi tako imenovanih regijsko centraliziranih izpitov, so teoretični kot tudi praktični izpiti potekali v vnaprej določenih terminih. S smučarsko sezono 2014/2015 so se za pridobitev naziva Učitelj alpskega smučanja I. stopnje uvedla tudi centralna teoretična predavanja. To je pomenilo bolj poenoteno posredovanje teoretičnih znanj.

Ugotovili smo, da je število tečajev iz sezone v sezono različno, zato ne moremo določiti vzorca padanja oziroma naraščanja števila tečajev po posameznih sezonah. Na področju alpskega smučanja je bilo v desetih smučarskih sezonah na I. stopnji 912 ženskih kandidatk, medtem ko je bilo moških kandidatov 1468. Na II. stopnji je bilo 354 kandidatk in 716 kandidatov. Na III. stopnji je bilo v devetih smučarskih sezonah 59 kandidatk ter 183 kandidatov. V prvih sezonah so bili kandidati znatno uspešnejši kot kasneje, saj so izpit načeloma opravili v manj poskusih, prav tako pa je bilo število uspešnih kandidatov večje. Za najmanj uspešno sezono na I. in III. stopnji velja sezona 2011/2012, na II. stopnji pa 2013/2014. Po dobljenih podatkih spol na uspešnost na izpitih na I. stopnji ne vpliva, na II. in III. stopnji pa so bili v zadnjih smučarskih sezonah nekoliko uspešnejši moški.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 13:21:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95258</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
