<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95249"><dc:title>Povezava gibljivosti in tekmovalne uspešnosti v tenisu pri mlajših igralcih</dc:title><dc:creator>Šrimpf,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tenis</dc:subject><dc:subject>gibljivost</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:subject>tekmovalna uspešnost</dc:subject><dc:subject>mladi igralci</dc:subject><dc:description>Na vzorcu 18 teniških igralcev starosti od 13 do 16 let smo ugotavljali stopnjo povezanosti med gibljivostjo in tekmovalno uspešnostjo. Prav tako smo ugotavljali korelacijo oz. povezanost med gibljivostjo in številom poškodb posameznih igralcev. Ugotavljali pa smo tudi spremembe v gibljivosti, izmerjeni pred in po tekmi. 
Meritve gibljivosti smo izvedli z goniometrom, rezultate smo zabeležili v kotnih stopinjah.
Rezultate, pridobljene na meritvah gibljivosti teniških igralcev, ki smo jih izvedli pred in po tekmi, smo vnesli v program SPSS, kjer smo ugotavljali povezanost med gibljivostjo in tekmovalno uspešnostjo ter med gibljivostjo in številom poškodb. Povezanost med gibljivostjo, trajanjem in številom poškodb ter uspešnostjo na tekmah (točke TZS) smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Povezanost med gibljivostjo in uvrstitvijo na teniški lestvici smo preverjali s Spearmanovim koeficientom korelacije.
Ugotovili smo izboljšanje gibljivosti po tekmi. Po tekmi se je izboljšala gibljivost pri testih notranje rotacije ramena na obeh straneh, zunanje rotacije levega ramena in elevaciji skozi abdukcijo v obeh ramenih. Najboljši napredek gibljivosti je bil ravno pri testu elevacije skozi abdukcijo v ramenu, in sicer se je gibljivost izboljšala v povprečju za 14 stopinj.
Prav tako smo opazili izboljšanje gibljivosti v addukciji levega in desnega kolka ter everziji in inverziji v obeh skočnih sklepih. Povprečno se je gibljivost v sklepih izboljšala med 3 in 5 stopinjami.
Ugotovili smo tudi, da je boljša gibljivost povezana tudi z manjšim številom poškodb v skočnem sklepu.
Boljša gibljivost pa vpliva na večjo uspešnost pri uvrstitvi na lestvici TZS v ramenu in kolku. Do te ugotovitve smo prišli pri testih elevacije skozi abdukcijo v levem ramenskem sklepu in abdukcije v levem kolku.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-20 13:20:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95249</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
