<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95138"><dc:title>Segmentacija slik z uporabo največjega pretoka</dc:title><dc:creator>KRIŽMAN,	EVA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žitnik,	Arjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>graf</dc:subject><dc:subject>omrežje</dc:subject><dc:subject>največji pretok</dc:subject><dc:subject>najmanjši prerez</dc:subject><dc:subject>algoritem Forda in  Fulkersona</dc:subject><dc:subject>segmentacija slik</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi obravnavamo segmentacijo slik s pomočjo največjega pretoka. V prvem delu podrobneje predstavimo problem največjega pretoka in njemu dualen problem najmanjšega prereza. Predstavimo tudi dva alogritma za reševanje teh dveh problemov, to sta algoritem Forda in Fulkersona in Diničev algoritem.

V drugem delu diplomske naloge predstavimo pojem segmentacije slik in naštejemo nekaj metod, s katerimi se segmentacija izvaja. Nekatere od njih tudi opišemo. To so pragovna metoda, metoda razvrščanja v skupine, metoda regij in segmentacija na grafih. V zadnjem poglavju si podrobno
pogledamo segmentacijo na grafih. Sliko predstavimo z uteženim grafom in na temu grafu poiščemo največji pretok oziroma najmanjši prerez. S pomočjo prereza potem ločimo slikovne pike na tiste, ki pripadajo ospredju in tiste, ki pripadajo ozadju. Vse algoritme predstavimo s psevdokodo in analiziramo njihovo časovno zahtevnost. Na koncu predstavimo tudi probleme, ki se pojavljajo pri tovrstni segmentaciji.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-15 14:49:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95138</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>