<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95114"><dc:title>Varen šolski prostor - kriminološki vidiki</dc:title><dc:creator>Šokčević,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medvrstniško nasilje</dc:subject><dc:subject>nasilje v šoli</dc:subject><dc:subject>pravna ureditev medvrstniškega nasilja</dc:subject><dc:subject>čustvena pismenost</dc:subject><dc:subject>čustvena inteligentnost</dc:subject><dc:subject>preventiva medvrstniškega nasilja</dc:subject><dc:subject>vloga šole</dc:subject><dc:description>Šola je prostor, v katerem otroci preživijo precejšen del svojega časa, zato ima velik vpliv na njihovo vedenje, akademski, socialni in čustveni razvoj. Hkrati ima tudi možnost odkrivati medvrstniško nasilje in si prizadevati za njegovo zmanjševanje. 
Medvrstniško nasilje so začeli sistematično raziskovati konec 70. let prejšnjega stoletja. Novejše definicije tovrstnega nasilja, poleg telesnega, zajemajo tudi čustvene, ekonomske, besedne in spolne oblike nasilnih dejanj. V zadnjih letih pa se je zaradi razvoja informacijske tehnologije pojavilo še spletno nasilje. Medvrstniško nasilje ima na vse vpletene – žrtve, povzročitelje in opazovalce – negativne čustvene posledice. Ko govorimo o nasilju, namreč govorimo tudi o čustvih, saj je nasilje večinoma spodbujeno in prepojeno s čustvi, ali pa nastane, ker določena čustva manjkajo. Prav zato je bistveno, da se pristopi k obravnavanju in omejevanju nasilja osredotočajo na učenje strategij za optimalno ravnanje s čustvi ter z zgledom in raznimi dejavnostmi usmerjeno zvišujejo čustveno inteligentnost otrok.
Kljub različnim pristopom šol k problematiki medvrstniškega nasilja so se v zadnjem desetletju kot najučinkovitejši izkazali celoviti, sistemski modeli preprečevanja medvrstniškega nasilja v šoli. Ti vključujejo vse sooblikovalce šolske skupnosti – učence, zaposlene na šoli in starše – ter zajemajo vse vrste interakcij v šoli, vključno z nasiljem nad otrokom v družini. Šole se morajo spopadanja s problemom lotiti sistematično, v več fazah in na več nivojih, ter problematiki posvetiti dovolj časa. Glavni cilj šole mora postati oblikovanje varnega šolskega prostora, v katerem je vzpostavljena ničelna toleranca do nasilja in v katerem ima vsak posameznik možnost razvijati svoje potenciale. Kot primer dobre prakse lahko vzamemo Osnovno šolo Simona Jenka Kranj, ki se s problemom medvrstniškega nasilja že nekaj let poglobljeno in učinkovito sooča.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-15 07:15:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95114</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
