Procesor grafovNedanovski, Tilen (Avtor) Bulić, Patricio (Mentor) računalniška arhitekturaračunalniška organizacijaprocesorgrafGrafe običajno uporabljamo za opisovanje podatkov z visoko stopnjo medsebojne povezanosti oz. odvisnosti ali v primerih, ko so informacije o povezavah med podatki, kar imenujemo tudi topologija podatkov, pomembnejše kot podatki sami. Pogosto so implementacije grafa in operacij nad grafom izključno programske. Programske implementacije so konvencionalnim procesorjem v veliko breme, saj tipično ne izkoriščajo pomnilniške lokalnosti. Pri delu z grafi se tako poraja potreba po učinkoviti strojni implementaciji podatkovne strukture. Delo obravnava računalniško arhitekturo, ki je rezultat izkoriščanja grafu inherentnega paralelizma in referenčne lokalnosti, ki jo povzroča njegova matrična reprezentacija. Začetna poglavja vsebujejo nekaj nauka o grafih in algebri za delo z grafi. Naslednje poglavje podaja teoretično zasnovo organizacije in arhitekture procesorja ter govori o premislekih in spoznanjih med njegovim snovanjem. Delo se zaključi z nekaj podrobnostmi o implementaciji procesorja v vezju FPGA in predlogom o integraciji vseh komponent sistema v smiselno celoto oz. konfiguracijo.20172017-09-14 10:44:46Diplomsko delo/naloga95089sl