<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95044"><dc:title>Zmožnosti algoritmičnega razmišljanja pri različnih stopnjah kognitivnega razvoja</dc:title><dc:creator>Toni,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Demšar,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Svetina,	Matija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kognitivni razvoj</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo vsebuje raziskavo algoritmičnega razmišljanja pri otrocih starih od 8 do 15 let. V njem najprej opisujemo stopnje kognitivnega razvoja po Piagetu in kaj je algoritmično razmišljanje. Opisuje tudi, kako lahko algoritmično razmišljanje uporabljamo v vsakdanjem življenju in na katerih področjih lahko opazimo različne stopnje kognitivnega razvoja. Otroci so razdeljeni v dve starostni skupini: v mlajšo spadajo otroci stari od 8 do 11 let, starejšo pa sestavljajo otroci od 12 do 15 leta.
Sestavili smo dve nalogi, ki sta osnovani na nalogah iz računalniškega tekmovanja Bober in od otrok zahtevata algoritmično razmišljanje. V raziskavi opazujemo razliko pri algoritmičnem razmišljanju starejših otrok v primerjavi z mlajšimi in razliko pri izbiri strategij za reševanje nalog. Zanimalo nas je, ali starejši uporabljajo več različnih in zahtevnejših strategij. 
Pri vseh primerih smo predvideli strategije, ki spadajo med zahtevnejše strategije. Starejši otroci so naloge reševali nekoliko boljše in pri tem uporabljali zahtevnejše strategije. Njihov izbor strategij se je zato tudi bolj ujemal s strategijami, ki smo jih predvideli kot najprimernejše strategije pri posamičnih primerih.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-13 02:59:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95044</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
