Vloga družine pri oblikovanju predstav o vrednotah in stališčih mladih o družiniFrumen, Tjaša (Avtor) Zrim Martinjak, Nataša (Mentor) mladostnikivrednotečustvene in vedenjske težave/motnjevzgojni zavodiMagistrsko delo obravnava vlogo družine pri oblikovanju predstav o vrednotah in stališčih mladih o družini. Družina je pojmovana kot temeljna struktura, v kateri skozi odnose nastaja in se razvija človeška psihična struktura ter se oblikuje posameznikov vrednostni sistem. Vrednote niso prirojene, temveč so priučene. Moramo jih znati živeti in jih skozi vzgojo posredovati svojim otrokom. Vendar nekaterim staršem tega žal ne uspe. Vse več je družin, ki se srečujejo s številnimi težavami na različnih življenjskih področjih, kar pomembno vpliva na razvoj otrok/mladostnikov, posledično tudi na razvoj čustvenih in vedenjskih težav/motenj, katere so eden izmed glavnih vzrokov za oddajo otrok/mladostnikov v vzgojni zavod. Teoretični del obravnava tri temeljna področja: vrednote, družino kot prvo posredovalko vrednot ter področje čustvenih in vedenjskih težav/motenj kot posledica neugodnih družinskih razmer. V empiričnem delu sem z anketnimi vprašalniki za otroke/mladostnike, ki obiskujejo zadnjo triado osnovne šole in ki živijo v matični družini (N=106) ter tistimi, ki živijo v vzgojnem zavodu (N=71), želela preveriti, ali obstajajo razlike med skupinami otrok/mladostnikov glede pojmovanja in predstav o vrednotah in družini ter ali obstajajo razlike v njihovi oceni odzivanja staršev/skrbnikov/rejnikov na njihove temeljne potrebe. Zanimalo me je tudi, kako ocenjujejo svoje odnose s starši/skrbniki/rejniki otroci/mladostniki, ki živijo v vzgojnih zavodih in otroci/mladostniki, ki živijo v matični družini ter kako se otroci/mladostniki počutijo v vzgojnih zavodih. Rezultati raziskave so pokazali, da otroci/mladostniki, ki živijo v matični družini, višje ocenjujejo vrednote ljubezen in naklonjenost, zdravje, vera v Boga in spoštovanje zakonov, medtem ko so otrokom/mladostnikom, ki živijo v vzgojnem zavodu, pomembnejše vrednote prosti čas, uspeh v poklicu, dobra hrana in pijača ter higiena in čistoča. Kar se tiče ocene odzivanja staršev/skrbnikov na njihove temeljne potrebe, ni statistično pomembnih razlik med skupinami. Prav tako otroci/mladostniki podobno ocenjujejo doživljanje svoje družine in dogajanje v njej. Za otroke/mladostnike, ki živijo v matični družini bolj velja, da jih starši sprejemajo takšne kot so, da so z odnosom, ki ga imajo s starši zadovoljni, da bi jih starši zaščitili, če bi bili v nevarnosti ter hkrati menijo, da starši od njih preveč pričakujejo. Otroci/mladostniki, ki živijo v vzgojnih zavodih pa menijo, da se s starši nikakor ne ujamejo, mislijo, da jih starši ne razumejo, želeli bi živeti v drugačni družini, a kljub temu ocenjujejo, da imajo s starši oz. skrbniki dober odnos. Čeprav so otroci/mladostniki v svoji družini doživeli neprijetne izkušnje, bili zanemarjeni in večkrat razočarani, je družina za njih ne glede na vse pretekle izkušnje in okoliščine sveta in najpomembnejša – v povprečju se doma počutijo zelo dobro (x ̅ = 4,6) po izhodih pa se večina otrok/mladostnikov (73 %) nerada vrača nazaj v zavod.[T. Frumen]20172017-09-12 03:12:15Magistrsko delo/naloga95001sl