<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94998"><dc:title>Podpora mladostnikom pri prehodu iz zunajdružinske oskrbe v samostojnost</dc:title><dc:creator>Dolinar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zrim Martinjak,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>poinstitucionalna podpora</dc:subject><dc:subject>prehod v odraslost</dc:subject><dc:subject>rejništvo</dc:subject><dc:subject>samostojnost</dc:subject><dc:subject>stanovanjska skupina</dc:subject><dc:subject>vzgojni zavodi</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Magistrsko delo obravnava problematiko poinstitucionalne podpore mladostnikom , ki zaključujejo bivanje v zunajdružinski oskrbi, vrnitev v matično družino pa za njih ni mogoča oziroma po oceni strokovnih delavcev ni konstruktivna. Razmere v matičnih družinah se namreč v času mladostnikovega bivanja zunaj družine redko spremenijo ali celo izboljšajo do te mere, da so primerne za bivanje in nadaljnji razvoj mladostnika. 
V teoretičnem uvodu se delo osredotoča na značilnosti razvojnih obdobij mladostnika in zgodnje odraslosti v postmodernih družbah in na podlagi tega osvetli razloge za oblikovanje novega obdobja, imenovanega prehod v odraslost. Magistrsko delo nato razišče pomen varnega in mirnega družinskega okolja za razvoj posameznika, v nadaljevanju pa se osredotoči na otroke in mladostnike, odraščajoče v takem družinskem okolju, ki ogroža njihov razvoj. Navedeni so razlogi in zakonska podlaga za namestitev otroka oziroma mladostnika v eno od treh oblik zunajdružinske oskrbe: vzgojne zavode, stanovanjske skupine in rejništvo. Glavni poudarek teoretičnega uvoda pa je osvetlitev tveganih prehodov mladostnikov iz zunajdružinske oskrbe v samostojnost pri nas ter pregled tujih praks na področju poinstitucionalne podpore tem mladostnikom. V empiričnem delu je uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop, izvedeni so bili polstrukturirani intervjuji. Vzorec zajema enajst mladostnikov (štiri iz vzgojnih zavodov, pet iz stanovanjskih skupin ter dva iz rejništva) ter devet strokovnih delavcev  (trije s področja vzgojnih zavodov, dva s področja stanovanjskih skupin, dva s področja rejništva ter dva s področja nevladnega sektorja). Ugotovitve kažejo mnenja in vidike mladostnikov o zunajdružinski oskrbi, v kateri bivajo in njihove strahove ter načrte za samostojno življenje ter potrebe, ki jih izražajo na prehodu v samostojnost. Nadalje ugotovitve raziskave odražajo potrebo po ustanovitvi poinstitucionalne podpore ter značilnosti, na katerih naj bi poinstitucionalna podpora temeljila. Ugotovljena je tudi potreba po povezavi vladnega in nevladnega sektorja na tem področju, čeprav določeno sodelovanje že obstaja.</dc:description><dc:publisher>[T. Dolinar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-12 03:12:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94998</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
