<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94972"><dc:title>Uporaba mehke logike za modeliranje bioloških sistemov na primeru signalne poti MAPK</dc:title><dc:creator>Magdevska,	Lidija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Moškon,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mehka logika</dc:subject><dc:subject>računska biologija</dc:subject><dc:subject>modeliranje in simulacija</dc:subject><dc:subject>signalna omrežja</dc:subject><dc:subject>MAP-kinaza</dc:subject><dc:description>Signalne poti so ena od osnovnih tem raziskav sistemske biologije, saj le-te regulirajo številne celične procese in so vključene v zunajcelično komunikacijo. Njihova analiza je zahtevna zaradi velikih razlik med časovnimi odzivi različnih proteinov in prepletenosti signalnih poti tako preko skupnih dražljajev kot tudi v primerih, kjer prenos informacij sprožijo različni dražljaji. Pri raziskovanju povezav med gradniki signalnih poti imajo zato pomembno vlogo tudi računski modeli.

Na voljo je širok spekter metod za analizo in razumevanje signalnih poti, ki so primerne za različne vrste problemov. Nekatere metode zahtevajo natančno poznavanje biokemijskega ozadja problema, za tako zgrajene modele pa je značilna velika natančnost, medtem ko je lahko pri drugih metodah naše poznavanje opazovanega sistema bolj okrnjeno, a so rezultati (napovedi) modela manj natančni.

V zadnjem času stopajo v ospredje metode, ki predstavljajo kompromis med obema ekstremoma. Mednje sodijo tudi metode mehke logike, na katere se osredotočimo v pričujočem delu. Za vsako izmed obstoječih metod opišemo njene prednosti in slabosti ter jo bolj ali manj uspešno apliciramo na signalno pot MAP-kinaze.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-11 15:14:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94972</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
