<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94961"><dc:title>Zasnova in testiranje oblikovnega spajanja z zaskočko iz polipropilena</dc:title><dc:creator>Lenarčič,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pepelnjak,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaskočke</dc:subject><dc:subject>termoplasti</dc:subject><dc:subject>trdnostna analiza</dc:subject><dc:subject>upogib</dc:subject><dc:subject>montažna sila</dc:subject><dc:description>Zaskočke so najenostavnejši, najhitrejši in najbolj cenovno učinkovit postopek sestavljanja dveh delov. Pravilno konstruirane izdelke lahko z uporabo tega načina spajanja večkrat sestavimo in razstavimo brez večjih neželenih učinkov na sestav. Zaskočke so tudi okolju najbolj prijazen način sestave, saj lahko zaradi enostavne demontaže sestav različnih materialov enostavno razstavimo in recikliramo. Čeprav so lahko zaskočke konstruirane iz različnih materialov, so zaradi svoje visoke fleksibilnosti najbolj optimalni termoplastični materiali, njihovo brizganje v komplicirane oblike pa je tudi s stroškovnega vidika precej ugodno. Pomembne lastnosti termoplastičnih materialov so tudi velik relativni raztezek, nizek koeficient trenja ter zadostna togost in trdnost, da termoplastične zaskočke izpolnjujejo večino zahtev v vseh aplikacijah. Prav zaradi širokega spektra uporabe zaskočk smo se odločili za analizo zaskočke pri montaži dveh delov sestava. Pri znanem upogibu zaskočke merimo montažno silo in analiziramo napetosti, ki se pojavijo v procesu spajanja dveh elementov v sestavu.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-11 13:35:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94961</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>