<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94889"><dc:title>Učinkovitost in varnost visoko intenzivne intervalne vadbe pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2</dc:title><dc:creator>Cilenšek,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomc Žargi,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sladkorna bolezen tip 2</dc:subject><dc:subject>visoko intenzivna intervalna vadba</dc:subject><dc:subject>kontinuirana aerobna vadba</dc:subject><dc:description>Uvod: Življenjski slog z zdravim načinom prehranjevanja, zadostno telesno dejavnostjo in primerno telesno težo, je osnovni ukrep v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 (SB2). Čeprav redna telesna dejavnost lahko prepreči ali odloži pojav bolezni in njenih zapletov, večina bolnikov s SB2 ni telesno dejavnih. Kot glavni razlog največkrat navajajo pomanjkanje časa. Visoko intezivna intervalna vadba (VIIV) je vadba z izmenjavo ponavljajočih se visoko in nizko intenzivnih intervalov telesne dejavnosti. Številne raziskave dokazujejo, da je VIIV zelo učinkovita za izboljšanje kardiorespiratorne pripravljenosti, endotelne funkcije, inzulinske senzitivnosti ter doseganje metaboličnih prilagoditev skeletne mišice. Namen: Namen diplomskega dela je bil, na podlagi pregleda literature, ugotoviti učinke visoko intenzivne intervalne vadbe na bolnike s SB2, ter primerjati visoko intenzivno intervalno vadbo s kontinuirano aerobno vadbo pri bolnikih s SB2. Metode dela: Pregledane so bile podatkovne zbirke: Medline (preko baze EBSCOhost), The Cochrane Library, PeDRO in Scopus, na Zdravstveni fakulteti, Medicinski fakulteti in preko oddaljenega dostopa. Rezultati: V podroben pregled smo na podlagi zastavljenih kriterijev vključili 7 raziskav. V primeru glikemičnega nadzora, sistoličnega krvnega tlaka, vrednosti holesterola in ITM se je VIIV izkazala za bolj učinkovito v primerjavi s kontinuirano aerobno vadbo, pri bolnikih s SB2, ko je vadba potekala 12-16 tednov. Razprava in sklep: V našem pregledu smo ugotovili, da sta obe obliki vadbe, zmerna kontinuirana aerobna in VIIV, koristni za bolnike s SB2, le da z VIIV dosežemo primerljive učinke v krajšem času. Vendar je VIIV bolj učinkovita v primeru glikemične kontrole, sistoličnega krvnega tlaka, vrednosti holesterola in ITM. Še več, v nobeni raziskavi niso preiskovanci iz skupine VIIV utrpeli poškodb ali miokardni infarkt, kar kaže na varno uporabo VIIV pri tej skupini bolnikov. Glede na dejstvo, da je pomanjkanje časa največkrat navedena ovira za redno telesno dejavnost, se zdi da je VIIV varna in učinkovita alternativa tradicionalni kontinuirani aerobni vadbi.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-09 07:16:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94889</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
