<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94845"><dc:title>Numerična in eksperimentalna modalna analiza elektromotorja SPOKE 240</dc:title><dc:creator>Lampič,	Benjamin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slavič,	Janko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Boltežar,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vibracije</dc:subject><dc:subject>resonanca</dc:subject><dc:subject>hrup</dc:subject><dc:subject>življenjska doba</dc:subject><dc:subject>frekvenčna prenosna funkcija</dc:subject><dc:subject>numerični model</dc:subject><dc:subject>eksperiment</dc:subject><dc:subject>ujemanje</dc:subject><dc:description>Pri razvoju prototipnega motorja SPOKE 240 smo predvidevali, da se bodo pri obratovanju
pojavile težave z resonančnimi nihanji in povečanim hrupom. Motor z neustrezno
lastno dinamiko kljub dobremu izkoristku ni dober ne za proizvajalca ne za kupca, ker
je glasen, oddaja vibracije in ima zaradi utrujenosti materiala krajšo življenjsko dobo.
Lastno dinamiko strukture lahko napovedujemo s specializirano programsko opremo,
vendar pa po navadi teoretične napovedi precej odstopajo od realnih vrednosti. V ta
namen smo prototipni motor analizirali numerično in eksperimentalno ter numerične
rezultate s prilagajanjem parametrov modela čim bolj približali eksperimentalnim. Rezultat
je model z lastno dinamiko, ki je zadovoljivo podobna realni. Na takem modelu
lahko nato preizkušamo geometrijske in materialne spremembe, ki bi izboljšale lastno
dinamiko motorja. Tak način analize je ugodnejši predvsem zaradi krajšega časa razvoja
motorja in znižanja stroškov razvoja.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-08 12:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94845</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
