<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94813"><dc:title>Stališča zdravstvenih delavcev do darovanja organov</dc:title><dc:creator>Bylykbashi,	Argresa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Matic	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>darovanje organov</dc:subject><dc:subject>transplantacijska medicina</dc:subject><dc:subject>transplantacijska medicina v Sloveniji</dc:subject><dc:subject>transplantacija</dc:subject><dc:subject>možganska smrt</dc:subject><dc:subject>darovanje organov med zdravstvenimi delavci</dc:subject><dc:description>Uvod: Darovanje organov po smrti je ključni del transplantacijske medicine, brez katerega zdravljenja s presaditvijo ne bi bilo. Podpora široke javnosti je osnova pri darovanju organov in tkiv. Glede na to, da imamo zdravstveni delavci tudi vzgojno-izobraževalno vlogo, nas zanima, kateri so najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na stališča in opredeljenost zdravstvenih delavcev o darovanju. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti, kakšno mnenje imajo zdravstveni delavci o darovanju organov ter kakšna so njihova stališča do darovanja. Cilj diplomskega dela pa je pregledati literaturo in ugotoviti, kateri so najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na opredeljenost zdravstvenih delavcev glede darovanja organov pri nas in po svetu, ter sestaviti anketni vprašalnik, ki bi se lahko uporabljal za nadaljnje raziskave. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature o stališčih do darovanja organov med medicinskimi sestrami in zdravniki. Navedeno literaturo smo iskali od februarja do junija 2017 po bibliografskih bazah Medline, PubMed, na portalu Dikul preko oddaljenega dostopa Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, s pomočjo bibliografskega sistema COBISS.SI. Za analizo smo uporabili članke, ki so imeli opredeljen kraj raziskave, jasno obrazložene metode dela ter izvor podatkov (anketa, intervju), udeležence raziskave (medicinske sestre, zdravniki) ter njihovo število in so imeli za cilj ugotoviti mnenja in stališča zdravstvenih delavcev do darovanja organov. Rezultati: Ugotovili smo, da zdravstveno osebje podpira darovanje in tovrstno zdravljenje. Žal pa je tudi med zdravstvenimi delavci velika razlika med naklonjenostjo darovanju in dejanskim številom opredeljenih darovalcev. Ugotovili smo, da so najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na odnos zdravstvenih delavcev do darovanja organov, verska opredelitev, znanje, razumevanje in sprejemanje možganske smrti, vera v celovitost telesa, čustva in (ne)zaupanje v zdravstveni sistem. Razprava in zaključek: Na področju darovanja organov v Sloveniji primanjkuje raziskav. Pomembno je, da proučujemo znanje in stališča zdravstvenih delavcev, saj imajo vzgojno-izobraževalno vlogo tako v profesionalnem okolju kot tudi doma.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-07 07:16:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94813</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
