Analiza gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcih s športnim pedagogom in brez njegaLapajne, Jošt (Avtor) Videmšek, Mateja (Mentor) predšolska športna vzgojagibalne/športne dejavnostišportni pedagog v vrtcuvzgojiteljišportni pripomočkiNamen diplomskega dela je bil ugotoviti razlike med vrtcem z zaposlenim športnim pedagogom in vrtcem, ki nima športnega pedagoga. Predvsem smo želeli ugotoviti, kako se vrtca razlikujeta v gibalnih/športnih dejavnostih, materialnih dejavnikih, gibalnih sposobnostih in spretnostih otrok, dodatnih športnih znanjih in usposobljenostih vzgojiteljev ter odnosu do športnega pedagoga. Sproti smo iskali tudi vlogo in prednosti slednjega pri izvajanju gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu. Podatke smo zbrali z metodo opazovanja in pogovora ter s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so vsebovali 20 vprašanj in so bili namenjeni vzgojiteljem. Vzorec je obsegal skupno 56 vzgojiteljev iz obeh vrtcev. Podatke smo nato obdelali z računalniškim programom Excel in jih predstavili v obliki grafov in tabel. Raziskava je pokazala, da obstajajo med vrtcema bistvene razlike. Ugotovili smo, da ima vrtec z zaposlenim športnim pedagogom istemu številu oddelkov na voljo tri dobro opremljene športne igralnice, vrtec brez športnega pedagoga pa eno. V povprečju imajo enote tega vrtca približno trikrat večjo okolico vrtca, ki je na voljo za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti. Imajo zelo dobro založenost z raznovrstnimi športnimi pripomočki, ki pa jih v vrtcu brez športnega pedagoga primanjkuje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je v vrtcu s športnim pedagogom izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vseh prostorih pogostejše. 64 % vzgojiteljev tega vrtca dejavnosti izvaja tri do petkrat tedensko, z isto pogostostjo pa v vrtcu brez športnega pedagoga le 32 % vseh vzgojiteljev. Velike so tudi razlike v organizacijskih oblikah, saj vrtec brez športnega pedagoga za razliko od prvega vrtca ne izvaja tečajev rolanja, kolesarjenja, zimovanja, taborjenja, veliko redkeje pa izvaja izlete, gimnastične vaje in športne popoldneve. Izrazito slabša je tudi vključenost vzgojiteljev v gibalni/športni program Mali sonček, v katerem sodeluje 49 % manj vzgojiteljev. Vzrok za take razlike je nedvomno tudi delo športnega pedagoga v prvem vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da je delež vzgojiteljev z dodatno strokovno usposobljenostjo s področja športa za četrtino večji v vrtcu z zaposlenim športnim pedagogom, pogosteje pa se tudi udeležujejo strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj. Da gibanju pripisujejo večji pomen, priča tudi dejstvo, da je 21 % več takih, ki se pogosto sami ukvarjajo z neorganizirano športno vadbo. Odgovori vzgojiteljev so pokazali, da jih večina meni, da najbolj primeren kader za vodenje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcih sestavljata vzgojitelj in športni pedagog z usposobljenostjo za predšolsko vzgojo. Vzgojiteljem pri sodelovanju s športnim pedagogom največ pomenijo izmenjava izkušenj, lažja uresničitev ciljev ter skupna odgovornost. Večina anketiranih meni, da v njihovem vrtcu obstaja potreba po športnem pedagogu, kar 96 % vseh pa je takega mnenja iz vrtca, ki športnega pedagoga že ima. Sklepamo, da je delo športnega pedagoga za vzgojitelje tega vrtca nepogrešljivo in predstavlja pomemben sestavni del vzgoje otrok. Vzgojitelji vrtca s športnim pedagogom imajo tudi pozitivnejše mnenje o gibalnih sposobnostih in spretnostih otrok v njihovih skupinah. Ugotovili smo torej, da so razlike med vrtcema očitne. Vzrokov za take razlike je več, lahko pa potrdimo, da vključenost športnega pedagoga v skupni proces z vzgojiteljem vsekakor pozitivno vpliva na količino in pestrost gibalnih/športnih dejavnosti ter sposobnosti in spretnosti otrok.20172017-09-06 07:20:10Diplomsko delo/naloga94591sl