<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94582"><dc:title>Primerjava anteroposteriorne in posteroanteriorne projekcije slikanja ledvene hrbtenice</dc:title><dc:creator>Alukić,	Erna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škrk,	Damijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ledvena hrbtenica</dc:subject><dc:subject>uporaba PA projekcije</dc:subject><dc:subject>zmanjšanje doze</dc:subject><dc:subject>kakovost slike</dc:subject><dc:description>Uvod: Slikanje ledvene hrbtenice je klasificirano kot preiskava z največjo dozno obremenitvijo v klasični radiografiji. Obstaja preprost, vendar učinkovit način za zmanjšanje doze sevanja in sicer zamenjava anteroposteriorne (AP) projekcije slikanja v posteroanteriorno (PA) projekcijo. Namen: Namen je ugotoviti, kako se pri uporabi PA projekcije spremeni doza ionizirajočega sevanja pri rentgenskem slikanju ledvenih vretenc ter ali PA projekcija vpliva in spremeni kakovost slike v primerjavi z AP projekcijo. Metode dela: Raziskavo smo izvedli v dveh delih. V prvem delu raziskave smo merili dozo (DAP) na fantomu, kjer smo naredili 5 slik v AP in 5 v PA projekciji. Drugi del raziskave smo izvedli na 100 pacientih, ki smo jih naključno razdelili v dve skupini po 50, nato pa slikali prvo skupino v AP in drugo v PA projekciji. Pri vseh pacientih smo beležili maso in višino za izračun indeksa telesne mase (ITM), hkrati pa smo primerjali tudi velikost polja, debelino trebuha, DAP in efektivno dozo. Vse rentgenograme so na koncu neodvisno ocenili trije specialisti radiologi. Rezultati in razprava: Raziskava na fantomu je pokazala, da je bilo polje pri PA projekciji večje za 62,6 cm2, ki pa ni statistično značilno (p = 0,310), pri AP projekciji je bil DAP manjši za 1,9 µGy m2 in tudi ni statistično značilno različen (p = 0,310), ocena rentgenogramov pa je bila boljša pri AP projekciji za 0,2, vendar tudi statistično neznačilna (p = 0,690). Meritev efektivne doze je bila pri PA projekciji manjša za 0,033 mSv, kjer smo ugotovili statistično značilne razlike (p = 0,008). Pri pacientih je bilo polje večje pri PA projekciji za 8 cm2, vendar ne statistično značilno (p = 0,391). Debelina trebuha se je pri PA projekciji statistično značilno zmanjšala za 2,4 cm (p &lt; 10-3), prav tako tudi DAP za 16,3 µGy m2 (p = 0,009) in efektivna doza za 0,09 mSv (p &lt; 10-3), razlike so bile statistično značilne. Ocena rentgenogramov je bila za 0,1 večja pri PA projekciji, vendar med ocenami ni bilo statistično značilnih razlik (p = 0,690). Zaključek: Rezultati so pokazali, da je uporaba PA projekcije pri slikanju ledvene hrbtenice zmanjšala DAP (26,7 %) in efektivno dozo (53,3 %) ob ohranitvi kakovosti slike, torej lahko zaključimo, da je slikanje ledvenih vretenc v PA projekciji priporočljiva metoda izbora.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-05 13:43:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94582</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
