<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94576"><dc:title>Analiza vpliva ekspozicijskih pogojev na kakovost slik pri računalniški radiografiji</dc:title><dc:creator>Vodopivec,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žakelj,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>računalniška obdelava slike</dc:subject><dc:subject>razmerje signal-šum</dc:subject><dc:subject>prsni organi</dc:subject><dc:subject>trebušni organi</dc:subject><dc:description>Uvod: Kvaliteta rentgenske slike temelji na dobrem prikazu struktur in je posledica dobre kontrastne in prostorske ločljivosti. Z računalniško obdelavo lahko sliki dodamo večjo diagnostično uporabnost in boljšo kakovost. Namen: Zanimalo nas je, kako ekspozicijski pogoji in obdelava slik vplivajo na njihovo kakovost ter ali so slike z višjim razmerjem signal-šum bolj kakovostne od tistih z nižjim. Metode dela: Pregledali smo literaturo in pridobili rentgenske slike prsnih in trebušnih organov fantoma z različnimi stopnjami počrnitve. Slike smo obdelali z glajenjem oziroma izboljševanjem kontrastne ločljivosti v programu ImageJ. S pomočjo treh ocenjevalcev in novega programa namenjenega tovrstnem ocenjevanju slik smo pridobili subjektivne ocene slik na podlagi zastavljenih kriterijev ocenjevanja. Slikam smo v programu ImageJ izračunali razmerje signal-šum. Naredili smo statistično analizo podatkov in tako pridobili rezultate. Rezultati: S statistično analizo ANCOVA smo pri trebušnih organih ugotovili, da ekspozicijski pogoji enako vplivajo na kakovost slike pri kontrastni izboljšavi in glajenju slik (p=0,189) ter drugače pri neobdelanih slikah (p&lt;0,001). Z enako analizo smo pri prsnih organih ugotovili, da obdelava slik statistično značilno ne vpliva drugače na kakovost slik (neobdelane slike, p=0,816; glajenje, p=0,641). Pri trebušnih organih smo pri odvisnosti kakovosti prikaza slike od razmerja signal-šum in obdelave slike z ANOVO izračunali, da obstajajo razlike pri obdelavi slik (p&lt;0,001). S post-hoc testi smo pokazali statistično značilno razliko med neobdelanimi in kontrastno izboljšanimi slikami (p&lt;0,001) ter glajenimi in kontrastno izboljšanimi slikami (p&lt;0,001). Med neobdelanimi in glajenimi slikami ni bilo razlike v razmerju signal-šum (p=0,068). Enako analizo smo ponovili tudi pri prsnih organih, kjer smo izračunali, da obdelava slik statistično značilno ne vpliva na spremembe razmerja signal-šum (p=0,057). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da obdelava ne vpliva na kakovost prikaza slike. Ugotovili smo tudi, da ekspozicijski pogoji pozitivno vplivajo na kakovost prikaza slike. Pri originalnih slikah kakovost narašča z naraščanjem razmerja signal-šum, pri glajenih je kakovost ves čas enaka, pri kontrastnih pa kakovost slik z naraščanjem razmerja signal-šum pada. Pri primerjavi med originalno in glajeno sliko je boljša glajena, saj je mediana pozitivna. Mediana pri primerjavi originalne in kontrastne slike pa je negativna, zato je originalna slika boljša.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-05 13:42:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94576</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
