<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94574"><dc:title>Aktivna vloga očetov v perinatalnem obdobju</dc:title><dc:creator>Rogan,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>očetovstvo</dc:subject><dc:subject>očetovanje</dc:subject><dc:subject>vloga očeta</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>porod</dc:subject><dc:subject>poporodno obdobje</dc:subject><dc:subject>novorojenček</dc:subject><dc:subject>očetovski dopust</dc:subject><dc:description>Uvod: Priprava bodočih očetov na starševstvo poteka že med nosečnostjo. Sodobni očetje lahko partnerko največkrat spremljajo na ginekološke preglede z ultrazvočnim pregledom in v šolo za bodoče starše. Med porodom partnerki nudijo čustveno in fizično oporo. Po rojstvu otroka lahko koristijo očetovski dopust, ki jim omogoča aktivno vključevanje v družinske obveznosti kot so vzgajanje in negovanje otroka ter opravljanje gospodinjskih del. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako in na kakšen način se slovenski očetje vključujejo v obporodno varstvo nosečnic in novorojenčkov. Ob tem nas je zanimalo tudi mnenje očetov, kako pogosto se vključujejo v gospodinjska dela in nego otroka ter kako so v oporo partnerkam. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Izbor literature je omejen na znanstveno in strokovno. Iskanje virov je potekalo po naslednjih podatkovnih bazah: COBISS, DiKul, dLib, Medline, PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect in Wiley Online Library, in sicer s ključnimi besedami: oče, očetovanje, očetovstvo, aktivna vloga očeta, vloga očeta med nosečnostjo, vloga očeta med porodom, poporodno obdobje oziroma fatherhood, fatherhood in pregnancy, fatherhood in childbirth, fatherhood in puerperium, father and role in pregnancy, father and role in childbirth, fathering in postnatal period. Pregledana literatura ni starejša od 10 let. Mnenja slovenskih očetov smo zbirali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na osnovi pregleda literature. Za analizo podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika z navedbo frekvenc in odstotkov. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 114 očetov, od tega je bilo 48 očetov starih od 31 do 40 let. Največ očetov ima doseženo srednješolsko izobrazbo (53 %) in živi na vasi (52 %). Kar 91 % (94) anketirancev je prisostvovalo pri vsaj enem ultrazvočnem pregledu. Po tem se je 66 % (68) očetov čutilo bolj povezano s svojim otrokom. Očetje so obiskali tudi predavanja v šoli za bodoče starše (71 %) in sodelovali pri rojstvu otroka (85 %). Od tega je 86 % očetov izrazilo željo po navzočnosti. Med porodom je večina očetov spodbujalo partnerko pri spopadanju z bolečino in jo podpiralo. Le 40 % (32) očetov je partnerki pomagalo pri prvem podoju. 83 % očetov se vedno ali pogosto pogovarja ali igra z otrokom. Občasno očetje pomagajo pri oblačenju otroka (51 %), pri hranjenju redkeje (14 %). Kar 90 % (83) očetov je izkoristilo oziroma ima namen v celoti izkoristiti očetovski dopust. Presenetljivo si kar 87 % očetov s partnerko deli gospodinjska dela. Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da se slovenski očetje aktivno vključujejo v perinatalno obdobje in se na starševstvo pripravljajo že med nosečnostjo. Kljub temu, da večina očetov zavzeto sodeluje pri pripravi na prihod novorojenčka, se 16 % temu izogiba. Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj do tega prihaja, kaj je vzrok in kako bi babica lahko spodbudila njihovo aktivnost.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-05 13:40:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94574</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
