<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94570"><dc:title>Primerjava sekvenčnega in spiralnega slikanja glave z računalniško tomografijo</dc:title><dc:creator>Černigoj,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gerečnik,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habuš,	Aljoša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>računalniška tomografija</dc:subject><dc:subject>sekvenčna tehnika</dc:subject><dc:subject>spiralna tehnika</dc:subject><dc:subject>protokoli</dc:subject><dc:subject>dozna obremenitev</dc:subject><dc:description>Uvod: Uporaba računalniške tomografije se v zdravstveni diagnostiki  povečuje. Gre za diagnostično metodo, pri kateri iz serije projekcij skozi slikani objekt z računalniško obdelavo rekonstruiramo prečni prerez tega objekta. Prednost te metode je, da omogoča visoko kontrastno ločljivost in prikaz nizkokontrastnih struktur. Namen: Računalniška tomografija omogoča dva načina zajemanja podatkov, in sicer sekvenčni in spiralni način. Namen diplomskega dela je primerjati tehnične parametre in dozo sevanja med sekvenčnim in spiralnim načinom zajemanja podatkov z računalniško tomografijo pri slikanju glave ter ugotoviti morebitne razlike. Poleg tega smo ugotavljali, v katerih primerih se zdravnik odloči za uporabo sekvenčnega in v katerih spiralnega zajemanja podatkov pri slikanju glave. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s sistematičnim pregledom literature. Pri iskanju virov in literature smo uporabili časovni okvir, in sicer od leta 1993 do leta 2015. Literatura je bila iskana v slovenskem in angleškem jeziku. Statistično analizo produkta toka in časa ter produkta doze in razdalje pri sekvenčnem in spiralnem slikanju glave smo izvedli s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS Statistics 22.0 in uporabili statistične teste. Podatki so bili pridobljeni na računalniškem tomografskem aparatu Siemens SOMATOM Sensation 16. Podatki doznih obremenitev so bili pregledani retrospektivno. Rezultati: Iz dobljenih rezultatov raziskave smo ugotovili, da je produkt doze in razdalje pri sekvenčni tehniki dokaj konstanten. Pri spiralni tehniki sta doza sevanja, ki jo je prejel pacient, in vrednost produkta toka in časa prav tako dokaj konstantna. Na dozno obremenitev vplivajo v največji meri izbira in prilagoditev protokola ter delno tudi konstitucija oziroma starost pacienta. Naše ugotovitve smo potrdili s statistično analizo, ki je potrdila razliko dozne obremenitve med spiralnim in sekvenčnim načinom zajemanja podatkov. Produkt doze in razdalje pri sekvenčnem načinu je nižji v primerjavi z produktom doze in razdalje pri spiralnem načinu. Produkt toka in časa pa je nižji pri spiralnem načinu v primerjavi s sekvenčnim načinom.  Razprava in zaključek: Spiralna tehnika se uporablja pri poškodbah glave, saj omogoča tudi 3D-rekonstrukcije, ki so v pomoč kirurgom. Sekvenčna tehnika pa se uporablja pri rutinskih pregledih, kadar ni potrebe po posebnih rekonstrukcijah. Ker CT-preiskave predstavljajo velik delež dozne obremenitev za paciente, je doze sevanja pomembno spremljati zaradi možnosti za njihovo zmanjševanje. Raziskava je lahko podlaga za nadaljnjo preučitev doz in protokolov ter posledično njihovo optimizacijo.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-05 13:39:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94570</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
