<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94569"><dc:title>Primerjava protokolov za slikanje hrbtenice po programu za skoliozo med zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Majer,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hrbtenica</dc:subject><dc:subject>protokol slikanja</dc:subject><dc:subject>preiskovanec</dc:subject><dc:subject>projekcija</dc:subject><dc:subject>skolioza</dc:subject><dc:description>Uvod: Skolioza je strukturna deformacija hrbtenice, pri kateri so značilne tri spremembe: ukrivljenost dela hrbtenice ali cele hrbtenice vstran, torzija ali vrtenje posameznih vretenc in rotacija hrbtenice okoli vzdolžne osi. Rentgensko slikanje skolioze naj vključuje področje od baze lobanje do vrha črevnic, v postero-anteriorni (PA) projekciji, da lahko preprečimo preveliko radiacijo senzitivnih organov. Namen: Namen projektne naloge je primerjava protokolov med radiološkimi oddelki v Sloveniji pri slikanju skolioze. Metode dela: Za pridobitev rezultatov smo uporabili deskriptivno metodo: anketo in pregled literature. Literaturo smo nato primerjali z rezultati ankete in glede na priporočila skušali sestaviti najbolj optimalen protokol za slikanje skolioze. Rezultati: Med rezultati so predstavljeni rezultati ankete, ki smo jo poslali na vse radiološke oddelke slovenskih bolnišnic, kjer slikajo celotno hrbtenico po programu za skoliozo. Rezultati tako prikazujejo različne parametre, s katerimi radiološki inženirji na teh oddelkih slikajo celotno hrbtenico po programu za skoliozo. Razprava: Slikanje celotne hrbtenice se po radioloških oddelkih  slovenskih bolnišnic glede na pregledano literaturo najbolj razlikuje pri uporabi projekcij, saj vsi anketirani slikajo preiskovance v antero-posteriorno (AP) projekciji, vendar je glede na literaturo in priporočila slikanje v projekciji PA boljše, saj s tem ščitimo radiosenzibilna  tkiva. Anketiranci uporabljajo različne razdalje gorišče‒slikovni sprejemnik, vendar je razdalja odvisna od detektorskega sistema, ki je v uporabi, fokusa rešetke ter velikosti prostora, kje se izvaja diagnostika. Zaključek:  Rezultati tokratne raziskave bodo omogočili optimizacijo radiološkega posega – rentgenskega slikanja hrbtenice po programu za slikanje skolioze, s čimer bodo preiskovanci v bodoče pri tej preiskavi prejeli nižjo  dozo sevanja.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-05 13:39:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94569</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>