<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94562"><dc:title>Računalniško tomografska perfuzija pri sumu na akutno ishemično kap</dc:title><dc:creator>Malinova,	Zorica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plavčak,	Doroteja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikovno-preiskovalne metode</dc:subject><dc:subject>parametri</dc:subject><dc:subject>ishemija</dc:subject><dc:description>Uvod: Akutna možganska kap je stanje s katerim se srečujemo vsakodnevno tako zdravstveni delavci, kot tudi drugi. Ker gre za stanje, pri katerem se zmanjša dotok krvi v možganske celice, se mora v takih primerih čim hitreje ukrepati, saj so lahko nevrološke posledice za človeka nepopravljive. Najpogosteje se zato uporablja hitro diagnostično metodo, računalniško tomografijo. Namen: V projektni nalogi smo želeli predstaviti slikovno-preiskovalno metodo, ki nam pomaga oceniti jakost, razsežnost in škodo, ki se pojavi ob ishemični kapi. Govorili bomo o računalniško tomografski perfuziji, predstavili njene parametre ter poskušali grafično prikazati kakšne so razlike pri posameznih pacientih na ishemičnem in neishemičnem tkivu. Metode: Meritve smo opravili na Nevrološki kliniki v Ljubljani, podatke smo zbrali retrospektivno. Izvedene meritve smo razdelili na dva dela. Celoten vzorec je zajemal 20 pacientov z napotno diagnozo sum na ishemično kap. Pri prvih desetih pacientih smo določili okvirne vrednosti perfuzijskih parametrov. Ker smo ugotovili, da se vrednosti razlikujejo od posameznika do posameznika, smo v drugem delu primerjali vrednosti za posameznega pacienta v zdravem in nezdravem tkivu. Rezultati: Vrednosti CBF v prvem delu meritev se gibljejo med 21,03 in 34,15 ml/s. CBV pa se giblje med 1,4 in 2,1 ml/100g tkiva. Od vseh parametrov je imel najvišji razpon TTP, med posamezniki variira zaradi različnega pretoka krvi. V drugem delu meritev smo grafično prikazali razlike v parametrih za vsakega pacienta posebej, kjer so bile vidne razlike v ishemičnem in neishemičnem tkivu. Ocenili smo lahko tudi ali je bila kap blaga ali huda. Razprava in zaključek: Prišli smo do ugotovitev, da vsi perfuzijski parametri zelo variirajo med posamezniki. Na to vpliva starost, srčna funkcija in fiziološko stanje, kar je pomenilo, da rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo. Zato smo v drugem delu meritev, pri vsakem pacientu posebej primerjali perfuzijske parametri v ishemičnem in neishemičnem tkivu.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-05 13:36:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94562</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
