<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94557"><dc:title>VLOGA IN POMEN POKRAJIN V SLOVENIJI – PRIMERJAVA Z AVSTRIJO</dc:title><dc:creator>MALIĆ,	NATAŠA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>NUTS</dc:subject><dc:subject>lokalna samouprava</dc:subject><dc:subject>decentralizacija</dc:subject><dc:subject>pokrajina</dc:subject><dc:subject>dežele</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Avstrija</dc:subject><dc:description>Minilo je že desetletje odkar mediji v Sloveniji omenjajo uvedbo pokrajin. Žal pa uved-ba do dandanes še ni bila uresničena. V razprave o pokrajinah se vključujejo tako poli-tične stranke kot predstavniki občin, ki opozarjajo na problem neenakomernega regio-nalnega razvoja v Sloveniji.
Ogromno je razlogov, ki potrjujejo, da Slovenija nujno potrebuje lokalno samoupravo z dvema ravnema. Predvsem gre za notranje razloge, saj bi pokrajine lahko bile tista nova struktura, ki bi zapolnila luknjo med državo in občinami. Z uvedbo pokrajin bi lahko v Sloveniji omogočili decentralizacijo države in zmanjševali razlike v gospodarski razvitosti.  
Uvedba pokrajin bi državi namreč omogočila, da bi na njih prenesla veliko nalog ter pristojnosti: od zdravstva, šolstva, sociale, prometne infrastrukture ter del upravnih nalog. Skupaj z njimi bi se na pokrajino prenesla tudi sredstva za te naloge kot tudi kadri. Prav tako pa bi z uvedbo pokrajin okrepili čezmejno sodelovanje slovenskih lo-kalnih skupnosti.
Avstrija v 120. členu ustave predvideva možnost ustanavljanja pokrajinskih zvez občin, kar pa se tako pri nas kot pri njih v praksi ni uresničilo. Za ureditev zadev je pristojna zvezna ustavna zakonodaja, za izvedbo pa deželna zakonodaja. Avstrija je razdeljena na devet avtonomnih zveznih dežel. Iz tega razloga je bilo sprejetih devet različnih de-želnih aktov, ki urejajo zadeve lokalne samouprave. 
Res je, da se o ustanavljanju pokrajin govori že več kot desetletje, vendar menim, da ta tema javnosti ni dobro predstavljena. Pravkar omenjeno potrjuje že dejstvo, da je bila volilna udeležba na referendumu, ki je potekal leta 2008, manj kot 11 odstotna. Zato sem v diplomskem delu želela predstaviti namen pokrajin, njihove naloge ter pri-stojnosti ter predstaviti razloge, zakaj bi jih bilo dobro v Sloveniji sploh ustanoviti. Na-men diplomskega dela je prikazati še razloge, zakaj pokrajine v Sloveniji še vedno niso bile ustanovljene, čeprav je od referenduma o njihovi ustanovitvi minilo že skoraj deset let.
Opisani nameni in cilji so bili v diplomskem delu doseženi. Ob koncu pisanja diplom-skega dela sem ugotovila, da bi bila najbolj racionalna delitev Slovenije na osem po-krajin. Glede na to, da spadamo med bolj centralizirane države v EU, bi z ustanovitvijo druge ravni lokalne samouprave dosegli tudi decentralizacijo države, za katero se bori-mo že več kot desetletje. Ravno tako bi se z ustanovitvijo pokrajin uspeli uvrstiti v tretji prag klasifikacije NUTS, ki jo je EU ustanovila za lažje zbiranje regionalnih stati-stičnih podatkov v EU.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-05 11:30:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94557</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
